Spoštovani, mimo splošne ugotovitve uspeha petkove pobude "Kakšno šolo si želimo?" in velike pohvale pripravljalnemu odboru ter upanju, da se bojo taka in podobna srečanja v pripravi mladih ponavljali, bi rad izrazil svoje mnenje v zvezi s člankom Julije Berdon.

Strinjam se s pričakovanjem, da bi bili profesorij zgled za mlade - ko govorimo o šolstvu. Sicer se lahko zgledno držo pričakuje ali celo zahteva od slehernega pripadnika slovenske skupnosti v Italiji: to začne pri obiskih prireditev ali prispevkih v javnih občilih, knjigah, pesniških zbirkah, udejstvovanju v krajevnih društev ali podobno.

To ne konča pri zahtevi svojih pravic napram izvajalcev javnih storitev ali javne uprave.

To bi se moralo izratiti v tem, da si Slovenke in Slovenci, ki še vedno nosijo od fašisticne Italije spremenjena imena in priimka, vrnejo izvirno obliko le-teh.

To je skrb za jezik, uporabo le-tega brez sramu povsod.

Naj sicer ne pozabimo, da tudi profesorij imajo svoje družine, svoja pričakovanja, dolžnosti, strasti ... obenem vemo, da marsikdo stvarno sodeluje v našem prostoru.

Sicer od profesorjev/ic ali učiteljev/ic in vzgojiteljev/ic ne pričakujem, pravzaprav odklanjam, da moje otroke vzgajajo ali jim posredujejo "dvo-" ali "večkulturnost", kajti to je danost v našem okolju, pripadnik manjšine ali ne: Manj je ena manjšina organizirana, manj skrbi za svoj jezik, manj ovrednoti svoje običaje, večji in "kvarnejši" je vpljiv večinske kulture ali drugih kultur - kvarnejši ne v negativnem smislu vpljiva kot takega, ampak v smislu asimilacije in izgube lastnih korenin, izgube znanja materinega jezika, izgube znanja in vrednotenja običajev, dokler se o teh, v skrajnem primeru, izgubi vsaka sled.

Od šole ali drugih na slovensko skupnost v Italiji vezane ustanove pričakujem, da jim posredujejo slovenski jezik, slovensko kulturo, slovenske običaje, slovensko narodno držo. Strinjam se, da smo vsi podvrženi vpljivom drugih kultur in jezikov, s katerimi sobivamo v Evropi oz. v svetu, in konec koncev ta vpljiv sooblikuje tudi našo skupnost oz. slehernega člana naše skupnosti. Pospešiti globalizacijski trend preko načelne in organizirane "dvokulturne vzgoje", če smem tako povzeti pisanje Julije Berdon, odklanjam. Potemtakem bi se moral strinjati tudi z uvedbo dvojezičnih šol na tržaškem in goriškem, čemur nasprotujem.

Tags: blog, Slovenci, Slovenska šola