Pismo dr. Mojci Drčar-Murko, poslanka v evropskem parlamentu
rajonski svetovalec v tržaški občini
član pokrajinskega sveta za tržaško stranke Slovenske skupnosti
predsednik Komisije Šola in Kultura za tržaško stranke Slovenske skupnosti
Odprto pismo dr. Mojci Drčar Murko
poslanka Slovenije v Evropskem parlamentu (LDS)
Trst, 15.02.2007
Cenjena gospa dr. Drčar Murko,
gotovo sledite tudi dogajanju v Italiji v zvezi z Zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Žal ne moremo govoriti o izvajanju zakona v nobenem primeru: en del je odvisen od t.i. paritetnega odbora (v prvi vrsti še vedno nerešen osnovni problem o začrtanju območja, na katerem bi zakon veljal), en drugi del pa ni povezan z delovanjem paritetnega odbora (n.pr. ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konzervatoriju).
Včeraj, na Valentinovo, smo obhajali žalostno obletnico: šesto leto neizvajanja zaščitnega zakona od odobritve. Medtem ko je prejšnja desnosredinska vlada pod Berlusconijem zelo očitno zaviralo izvajanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, v prvi vrsti s tem, da je trikrat zavrnila t.i. "seznam občin" in s tem blokirala nadalnje delo paritetnega odbora.
Po vsedržavnih volitvah leta 2006, pri katerih so Slovenci, z velikim navdušenjem in velikimi pričakovanji, podprli Prodijevo kandidaturo, beležimo žal še danes, devet mesecev potem ko je Prodi bil izvoljen, popoln zastoj v izvajanju zaščite. Ker je Prodi v volilni kampanji trdil, da bo zaščito "rešil" v treh mesecih, smo si pričakovali, da bo vsaj seznam občin hitro podpisan in postal izvedljiv odlok in podlago za nadaljno delo paritetnega odbora.
Po izvolitvi Prodijeve vlade je bil paritetni odbor razpuščen in še danes čakamo na imenovanje, slučajno ali namerno, prav od osrednje vlade imenovane člane.
V zadnjih mesecih so se vrstili razni pogovori med krajevnimi predstavniki Slovencev in vladnimi predstavniki. Najvišja predstavnika SSk, deželni tajnik dr. Damijan Terpin in deželni svetovalec dr. Mirko Špacapan, sta predočila odprta vprašanja ministrici za odnose z deželami Lanzilotti decembra lani, ki je po mojem mnenju že izpostavila dokaj izmikajoče se stališče. Po poročilih je izjavila, da se "vlada okvirno strinja s seznamom občin in da ga bo novi paritetni odbor moral samo še odobriti" - kar po mojem znanju je popolnoma nepotrebno, kajti dovolj bi bilo da že izdelanega vlada osvoji in ga spremeni v odlok predsednika.
Januarja letos je minister za zunanje zadeve Massimo D'Alema v intervjuju za Primorski dnevnik dodatno omilil izjave kolegice Lanzilotte in rekel, da bo novi paritetni "moral izdelati seznam občin" - v brk vsem že opravljenim delom in trudom in zaviranjem prejšnje, desnosredinske vlade.
Včeraj sta bila predsednika krovnih organizacij, dr. Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij in Rudi Pavšič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, pri vladnem podtajniku Letti, ki je označil zaščito "kot osrednjo politično prioriteto vlade" in prevzel odgovornost za nadaljno "politično koordinacijo".
Razni predstavniki vlade, tudi sam minister za zunanje zadeve, so večkrat zagotovljali, da bo vlada "prihodnji teden" imenovala svoje predstavnike v paritetni odbor. Ker do tega iz tedna v teden ni prišlo trdim, da ne moremo niti več govoriti o zastoju, ampak o nazadovanju, kot lahko razberemo iz D'Alemovega intervjuja.
Dvomim, da lahko danes Slovenci še verjamemo v izjave zmernega optimizma s strani predstavnikov civilne družbe ali politikov ali časnikarjev, v katerih je govor o zagotovilih ki so jih razni vladni predstavniki baje dali in torej v dano besedo levosredinske vlade (kar se bo tudi pokazalo pri prihodnjih volitvah). Po mojem osebnem mnenju, katerem mi pa somišljeniki in prijatelji v pogovoru pritrdijo, je tako zadržanje današnje levosredinske vlade do vprašanja zaščite pravkar nesramno in nespodobno, tudi glede na to, da je ustanovitvena članica Evropske unije.
Spomnim se, da je v Italijo prispela tudi Evropska Komisija za manjšinska vprašanja in izrekla Italiji le mile kritike na račun zaščite. Očitno so bili takratni sogovorniki tako spretni, da so članom Komisije zakrili žalostna dejstva. Zanima me, če Komisija za manjšinska vprašanja Evropske unije dejansko sledi razvoju zaščite manjšin, ne samo v Italiji seveda, ali če deluje samo na ravni priložnostnih in prijateljskih obiskov. Po mojem mnenju, bi se morala Evropska komisija za manjšinska vprašanja in sploh Evropska komisija pobliže spopadati z neizvajanjem zaščite za slovensko manšino v Italiji.
Cenjena gospa dr. Drčar Murko, upam v Vašo podporo pri mojem, našem trudu za Slovence v Italiji in da boste Evropskem parlamentu in Evropski komisiji predočila sramotno stanje kar se zaščite slovenske manjšine v Italiji tiče.
Deželni tajnik SSk dr. Damijan Terpin in tržaški pokrajinski tajnik SSk dr. Peter Močnik Vam bosta lahko podrobneje obrazložila pravna vidika glede tega.
Z odličnim spoštovanjem,
Igor P. Merkù
Slovenska skupnost