Med svojim pozdravom na letošnjih študijskih dnevih Draga 2008 je cenjeni dr. Drago Štoka govoril o tem, kako Slovenci, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije, sledimo dogajanju v matični domovini in kako se z njo veselimo ali se z njo žalostimo. Navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili veseli, navdušeni, tudi ponosni; navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili žalostni, potrti, tudi v skrbeh.

Dovolil bi si dodati sledeče:

Slovenci zunaj meja matične domovine, zlasti v zamejstvu, se moramo veliko krat, prevečkrat, spopasti tudi v našem vsakdanju, z neprijetnimi, bolečimi situacijami, ko se nam ne izvaja naše temeljne pravice ali skuša že izvajane krčiti ali izbrisati. Prejšnji teden sem bil na Upravni enoti v Sežani, da uredim nekatere dokumente. Na okence zraven mene se je obrnil gospod s pozdravom: "Dober dan! Dovrei rinnovare questo ..." Uradnica je brez besed sprejela dokument in opravila postopek. Kako to zgleda v Trstu vsi tu živeči vemo: "No capiso!"

Rad bi bil slišal v pozdravu gospoda dr. Štoke, da Slovence, še zlasti nas, ki živimo v zamejstvu, globoko boli v srcu in nas duši, kako prihajajo na obisk predstavniki upravnih ustanov Republike Slovenije in si tu lomijo jezik, da bi govorili italijansko. Kako nas boli v srcu in nas duši, ko n.pr. na vozovnici za avtobusno povezavo beremo "Trst - Sežana, Trieste - Sesana" - mar Sežana ni ne dvojezična občina ne nosi uradno to dvojno ime - in povrh ker je bila vozovnica tiskana v Sloveniji.

Če smo bili pred kratkim razočarani nad neko turistično karto izdano v Sloveniji, na kateri krajevna imena slovenskih vasi v Italiji so bila navedena izključno v italijanski obliki, koliko bolj nas boli, ko Slovenci za lastne kraje popačijo svoja slovenska imena!