jan 2008
I figli di Sandra e Clemente (Corrire d'Italia)
30.01.2008 23:48 Kategorija: blog
Gli italiani visti con gli occhi di altri italiani
Ta gospod je pa odgovoren za to, da je Prodijeva vlada padla. Mislite na to, ko članek preberete!
Piše: Mauro Montanari
Il ministro della Giustizia, Clemente Mastella e sua moglie Sandra Lonardo hanno due figli, Elio e Pellegrino. Pellegrino è sposato a sua volta con Alessia Camilleri. Una bella famiglia come le altre, ma con qualcosa in più. Per sapere cosa, partiamo dal partito di Clemente che, come i più informati sanno, si chiama Udeur.
L’Udeur, in quanto partito votato dall’ 1,4% degli italiani adulti, ha diritto ad un giornale finanziato con denaro pubblico. Si chiama „Il Campanile“, con sede a Roma, in Largo Arenula 34. Il giornale tira circa cinquemila copie, ne distribuisce 1500, che in realtà vanno quasi sempre buttate. Lo testimoniano al collega Marco Lillo dell’Espresso, che ha fatto un’inchiesta specifica, sia un edicolante di San Lorenzo in Lucina, a due passi dal parlamento, sia un’altro nei pressi di Largo Arenula.
Ostalo si lahko preberete na URL: http://www.corritalia.de/?l=649
Ta gospod je pa odgovoren za to, da je Prodijeva vlada padla. Mislite na to, ko članek preberete!
Piše: Mauro Montanari
Il ministro della Giustizia, Clemente Mastella e sua moglie Sandra Lonardo hanno due figli, Elio e Pellegrino. Pellegrino è sposato a sua volta con Alessia Camilleri. Una bella famiglia come le altre, ma con qualcosa in più. Per sapere cosa, partiamo dal partito di Clemente che, come i più informati sanno, si chiama Udeur.
L’Udeur, in quanto partito votato dall’ 1,4% degli italiani adulti, ha diritto ad un giornale finanziato con denaro pubblico. Si chiama „Il Campanile“, con sede a Roma, in Largo Arenula 34. Il giornale tira circa cinquemila copie, ne distribuisce 1500, che in realtà vanno quasi sempre buttate. Lo testimoniano al collega Marco Lillo dell’Espresso, che ha fatto un’inchiesta specifica, sia un edicolante di San Lorenzo in Lucina, a due passi dal parlamento, sia un’altro nei pressi di Largo Arenula.
Ostalo si lahko preberete na URL: http://www.corritalia.de/?l=649
Odprto pismo redakciji Radia Trst A
23.01.2008 23:46 Kategorija: blog
Spoštovani,
rad bi povzel in dokončal sporočilo, ki sem ga pustil danes zjutraj na vaši telefonski tajnici.
Naši otroci z veseljem vsako jutro prisluhnejo "Pravljici za dobro jutro". Prijetno nam je in zadovoljni smo, da radio nameni nekatere oddaje tudi najmlajšim poslušalcem.
Danes zjutraj se je pa pripetila nerodnost, na katero bi Vas rad opozoril z namenom, da razmislite o umestnosti moje pripombe in, upam, jo v bodoče upoštevate. Žal se
to ne dogaja prvič.
Prva pesem, ki ste jo poslali v eter, takoj potem ko se je končala pravljica in je napovedovalec, gospod Beličič, zaključil, je bila pesem kantavtorja Adija Smolarja. V tej pesmi uvodoma poje, da ima 20 ljubic in potem našteva, kaj se vse dogaja: prva bi si rada spremenila spol, drugo želi zadušiti. Nakar sem pritekel in ugasnil radio.
Čeprav ste gotovo razumeli, da nisem nad njo navdušen, ne bom o tem razpravljal, če je vredna, da jo javni radio sploh predvaja, prepričan pa sem, da ne spada v tak oddajni čas, ko prisluhnejo tudi mali otroci, še najmanj takoj po "Pravljici za dobro jutro".
Jasno je, da se opevane stvari dogajajo, je pa vprašanje, kako se otrokom take zadeve razloži in seveda ne vse naenkrat.
Ker poslušalci (ali gledalci, če naj vključim tudi televizijo) ne vemo, kaj gre v naslednjem trenutku v eter, je naša svoboda izbiranja okrnjena, kaj poslušati ali ne, tem večja je po mojem razumevanju odgovornost urednika oddaje oz. programa pri razporeditvi pesmi in podobnega, upoštevajoč, kdo v tistem časovnem pasu posluša. To je, kot sem že napisal za dnevnik Il Piccolo, podobno situaciji, ko med eno in drugo oddajo za otroke (v t.i. "fascia protetta") predvajajo reklamo za večerni spored za odrasle in se na ekranu prikažejo golota, spolno namigovanje, "Posso andare a letto con tua moglie" ali grozljivi prizori.
Vabim Vas k razmišljanju in upam, da razumete, da ni moj namen posegati ne v svobodo izražanja ne novinarstva, menim pa, da obstaja za vsako stvar določen način; "est modus in rebus" kot so pravili stari Rimljani.
Najlepša hvala za pozornost in lep dan želim.
Igor P. Merkù
rad bi povzel in dokončal sporočilo, ki sem ga pustil danes zjutraj na vaši telefonski tajnici.
Naši otroci z veseljem vsako jutro prisluhnejo "Pravljici za dobro jutro". Prijetno nam je in zadovoljni smo, da radio nameni nekatere oddaje tudi najmlajšim poslušalcem.
Danes zjutraj se je pa pripetila nerodnost, na katero bi Vas rad opozoril z namenom, da razmislite o umestnosti moje pripombe in, upam, jo v bodoče upoštevate. Žal se
to ne dogaja prvič.
Prva pesem, ki ste jo poslali v eter, takoj potem ko se je končala pravljica in je napovedovalec, gospod Beličič, zaključil, je bila pesem kantavtorja Adija Smolarja. V tej pesmi uvodoma poje, da ima 20 ljubic in potem našteva, kaj se vse dogaja: prva bi si rada spremenila spol, drugo želi zadušiti. Nakar sem pritekel in ugasnil radio.
Čeprav ste gotovo razumeli, da nisem nad njo navdušen, ne bom o tem razpravljal, če je vredna, da jo javni radio sploh predvaja, prepričan pa sem, da ne spada v tak oddajni čas, ko prisluhnejo tudi mali otroci, še najmanj takoj po "Pravljici za dobro jutro".
Jasno je, da se opevane stvari dogajajo, je pa vprašanje, kako se otrokom take zadeve razloži in seveda ne vse naenkrat.
Ker poslušalci (ali gledalci, če naj vključim tudi televizijo) ne vemo, kaj gre v naslednjem trenutku v eter, je naša svoboda izbiranja okrnjena, kaj poslušati ali ne, tem večja je po mojem razumevanju odgovornost urednika oddaje oz. programa pri razporeditvi pesmi in podobnega, upoštevajoč, kdo v tistem časovnem pasu posluša. To je, kot sem že napisal za dnevnik Il Piccolo, podobno situaciji, ko med eno in drugo oddajo za otroke (v t.i. "fascia protetta") predvajajo reklamo za večerni spored za odrasle in se na ekranu prikažejo golota, spolno namigovanje, "Posso andare a letto con tua moglie" ali grozljivi prizori.
Vabim Vas k razmišljanju in upam, da razumete, da ni moj namen posegati ne v svobodo izražanja ne novinarstva, menim pa, da obstaja za vsako stvar določen način; "est modus in rebus" kot so pravili stari Rimljani.
Najlepša hvala za pozornost in lep dan želim.
Igor P. Merkù
Čas za spravo se izteka
Gospo Vero Tuto so izjave predsednika italijanske republike med državnim obiskom v Republiki Sloveniji globoko razočarale (glej PD, 19.01.08). Sam sem bil podobno razočaran nad zadržanjem predsednika Republike Slovenije. Napolitano se je že izkazal ob lanskem Dnevu spomina, zato nisem pričakoval velikih pozitivnih premikov. Tudi s strani novopečenega predsednika Türka nisem pričakoval, da bi že ob prvem srečanju dal vse na krožnik.
Nadaljuj branje ...