Leva sredina, v prvi vrsti seveda Demokratska stranka, se pripravlja na vsedržavne volitve (seveda tudi desnosredinske politične sile). Demokratska stranka se je povezala po zadnjih vesteh z Radikalno stranko. Poročila opisujejo trenutek na tak način, da se je Demokratska stranka zelo trudila in snubila Radikalce.

Po mojem mnenju Demokratska stranka je že danes na podobni poti kot ob sestavljanju koalicije za propadlo Prodijevo vlado: zbirati vse in kogarkoli za številke.

Tako, kot mi je bilo neprijetno, da je en sam minister s svojimi par izvoljenimi (Mastella) vlado pahnil v odstop, mi je danes neprijetno, da bodoča koalicija se predstavi z kandidati, ki niso samo iz umerjenih, levo-sredinskih krogih, ampak pač tudi iz radikalne politične struje.

Moje, skromno, mnenje je, da to pokaže že danes na bojazen levosredinskega tabora, da le ne bo ne enostavno niti gotovo, da bojo osvojili zaupanje volilcev na prihodnjih vsedržavnih volitvah.

Na deželni ravni vsesplošno zmedo širi in nezaupljivost do politike volilcev poveča zadržanost Illyja, ki še danes ni izrazil jasno stališče o svoji morebitni kandidaturi. Kakšna so ozadja?