Majhnost je prednost, ne slabost
Tako se glasi naslov članka v Primorskih novicah dne 28.10.2011, o negotovi bodočnosti podružnice bovške osnovne šole v Soči.
Nadaljuj branje ...Promocija krajevnega gospodarstva
Radi si kdaj privoščimo pri večerji kozarček vina, posebno takrat, ko žena pripravi kakšno posebno ali praznično jed.Nadaljuj branje ...
Ime po izraelsko
V Izraelu, tako beremo v Primorskem dnevniku dne 26.05.2011 na zadnji strani, si vsak dan več tisoč Izraelcev ...
Nadaljuj branje ...Še ena napaka, ki prizadeva našo skupnost
Sindikat CGIL je statutarno pozoren do narodnih manjšin, kajti v 4. členu statuta se obvezuje za zaščito manjšin in priznava svojim vpisanim članom in članicam, pripadnikom manjšin, tozadevne pravice.
Nadaljuj branje ...Kaj sploh počnem tukaj ... odločaš sam!
Spoštovani Jurij,
veliko zanimivega, poučnega, zabavnega in pozitivno kritičnega izpod Tvojega peresa sem že prebral. "Kaj sploh počnem tukaj" iz izdaje NG 03. marca pa sem žal prebral šele zdaj in se nemalo začudil. Morda nisem dobro dojel smisla in namena Tvojega prispevka in kar nekaj točk mi ni bilo preveč všeč. A osredotočil se bom samo na dve, ki si jih opisal, da ne bom predolg.
Nadaljuj branje ...Zaščita Krasa, "Slovenci po izbiri" in mesnice
V uvodniku "Smo tudi Slovenci »tujci« na Krasu?" za Primorski dnevnik dne 11.03. g. Sandor Tence piše v množini rekoč, da "se nam zdi popolnoma nesprejemljivo" (zahteve civilnih iniciativ Kras in za Primorsko, namreč) in zahteva "konkretne prostorske in okoljske ukrepe". Ker je komentar osebno podpisan, bi me prav zanimalo zvedeti, v čigavem imenu se gospod Tence izjavlja. S tem v zvezi se mi zdi tudi zanimivo, kako bivši podtajnik v Prodijevi vladi g. Miloš Budin ponavlja ta-iste zahteve na srečanju SKGZ, o katerem g. Tence poroča dan kasneje.
Nadaljuj branje ..."Več kletvic znaš, ..."
Za šport se v glavnem ne zanimam preveč. Sem pa prebral na spletu (PD, 15.03.) del intervjuja s trenerjem g. Tomom Krašovcem. G. Krašovec ob tej priliki izjavi, da uporablja oba jezika, italijanskega in slovenskega, ...
Nadaljuj branje ...Tassa per la mamma!
Bagno La Lanterna – «pedocìn» per noi affezionate triestine – stabilimento balneare gestito dal Comune, a due passi dal centro, facilmente raggiungibile in macchina e con mezzi pubblici, in alternativa ai numerosi stabilimenti del lungomare triestino da Muggia a Sistiana che offrono servizi di buona qualità ma, ahimè, piuttosto esosi.
Nadaljuj branje ...Ob 13. juliju
Zrasel sem nekako "v senci živega spomina", torej ob pričevanju tistih, ki so posredno ali neposredno doživljali grozote druge svetovne vojne. Zrasel sem v državi, kjer skoraj dan za dnem spoštljivo in brez olepšavanja grozote druge svetovne vojne.
Nadaljuj branje ...Posvet o šoli - članek Julije Berdon
Spoštovani, mimo splošne ugotovitve uspeha petkove pobude "Kakšno šolo si želimo?" in velike pohvale pripravljalnemu odboru ter upanju, da se bojo taka in podobna srečanja v pripravi mladih ponavljali, bi rad izrazil svoje mnenje v zvezi s člankom Julije Berdon.
Nadaljuj branje ...Annozero? Che confusione ...
Egregio dott. Santoro,
ammetto di non seguire la Sua trasmissione regolarmente, ma ciò nonostante mi permetto di esprimere il mio vivo riconoscimento a Lei, al Suo staff e alla RAI, per il fatto che vi occupate di temi anche molto scomodi, tristi e deludenti - questo paese, e non è l’unico, ha bisogno di una vera scossa per rimettersi in riga.
Nadaljuj branje ...Slovenske šole.
V nadaljevanju razvijam svoje razmišljanje o slovenski šoli v Italiji in s tem odvračam vsak poskus, ki na bi slovensko šolo spremenil v dvojezični model. Oglašam se kot oče treh otrok: dva obiskujeta slovensko osnovno šolo, eden pa slovenski vrtec.
Nadaljuj branje ...Jezik manjšine = jezik okolja
Senator Stojan Spetič je v svojem prispevku (Primorski dnevnik, 31.01.2010, stran 2) deloma razočaral, saj pravilno imenuje italijanski jezik v Istri „jezik okolja“, medtem ko ne označi na isti način materinega jezika naše manjšine.
Nadaljuj branje ...Hvala, mama!
Preko tiskovnega sporočila deželnega svetnika Igorja Gabrovca sem izvedel za hvalevredno pobudo o peticiji. Le-ta je namenjena, da bi materam priznali za vsakega otroka, katerega so rodile, dve leti pokojnine.
Nadaljuj branje ...Dan družine / Family Day
Dan družine - Family day - bo potekal v soboto, 24. oktobra 2009, od 14:00 do 16:30 na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Nadaljuj branje ...Jamo Golobivnico pri Lokvi raziskujejo! Končno!
Ni dolgo tega, ko se je skupina ljudi pripeljalo v Lokev in se podala do jame Golobivnice, potem ko se je ob Dnevu spomina (10.02.2009) neuspešno prvič podala na taisti kraj. RTV Slovenija je o dogodku poročala, pripravila oddajo Odmevi in tudi drugi so o tem poročali.
Nadaljuj branje ...Občan "C" razreda!
Šolsko leto se je začelo in prikažejo se nekatere novosti oz. spremembe. Mimo sprememb (v slabše) glede Gelminijevega dekreta, se ta zapis osredotočii na plačanje šolske refekcije. Se spomnite še mojega pisma v zvezi z navodili za plačevanje šolske refekcije občine Trst?
Nadaljuj branje ...Skupaj so vozili le eno leto
Primorske novice v današnji izdaji (petek, 04.09.2009) poroča na strani 7 o propadlem sodelovanju med tržaško pokrajino in sežansko občino za avtobusno povezavo med Trstom in Sežano.
Nadaljuj branje ...ASGI toži deželo FJ-K v zvezi z Družinsko kartico
Objavim v celoti kot sem prejel:
L’Asgi (Associazione studi giuridici sull’occupazione) ha presentato un esposto, con richiesta di apertura di una procedura di infrazione per l’Italia, alla Commissione europea sulla “carta famiglia”: «discriminante e illegittima» la norma che impone 8 anni di residenza per avere diritto alla carta, si legge nella segnalazione, inviata anche all’Autorità indipendente contro le discriminazioni razziali del dipartimento delle Pari opportunità.
Nadaljuj branje ...Občan "B" razreda!
Kot oče šoloobveznih otrok sem prejel s strani urada tržaške občine, (področje Vzgoja, univerza in raziskovanje), ki skrbi za šolsko menzo, obvestilo, kako bomo morali v bodoče plačati šolsko menzo.
Nadaljuj branje ...RTV Slovenija: Šola pod fašizmom
![]() | 1. program Televizije Slovenija torek, 2. junija ob 21. uri premiera Šola pod fašizmom dokumentarni–igrani TV film scenarist: Jadran Sterle režija: Božo Grlj |
Nadaljuj branje ...
Golobivnica 2: poročanje v medjih v Sloveniji
Zanimive razlike med poročanjem pri RTV in pri PopTV v Sloveniji o dogodku ob jami Golobivnici danes dopoldne.
Vsaka čast in spoštovanje prof. Samu Pahorju.
Nadaljuj branje ...Krožek Virgil Šček: Veter se požvižga
| Ob prisotnosti režiserja in producenta vabita Krožek za družbena uprašanja Virgil Šček in Studio Vrtinec iz Novega Mesta na uprizoritev celovečernega dokumentarnega filma iz leta 2008 Veter se požvižga v Prosvetni Dom na Opčine v četrtek, 28.05.2009 ob 20. uri |
Nadaljuj branje ...
Župan Dipiazza brca in kriči
Tokrat si je župan Dipiazza dal duška...
Nadaljuj branje ...Skupaj v Trstu - Insieme a Trieste. Pobuda.
V bivši ribarnici v Trstu se bo od 6. do 10. maja odvijala pobuda z naslovom »Insieme a Trieste (Skupaj v Trstu)«. Glavni cilj pobude, ki je namnejena občanom vseh starosti, je socialnega, kulturnega in pedagoškega značaja. Od srede do nedelje se bodo od 9. do 22. ure vršile razne zanimive pobude namenjene tako otrokom kot odraslim. Glavni organizatorji in pobudniki so Študijski center Melanie Klein ...Nadaljuj branje ...
Al di là delle comparse
Subject: Al di là delle comparse!
Nel sito Criticamente è pubblicata questa lettera di Laura, una studentessa di Colle di Roio, frazione dell'Aquila.
Chiuso il teatrino della comparse, si solleva il velo sulla reale realtà!
Leggetelo.
Aldo Antonelli
Riceviamo e pubblichiamo una lettera scritta da Laura, giovane studentessa universitaria di Colle di Roio, paesino colpito dal terremoto. Il testo mette in luce il punto di vista di chi il terremoto lo ha subito e, al di là dei proclami e la propaganda del governo del tipo "tutto sotto controllo" che tutti i giornali e le televisioni si sono affrettati a divulgare senza il minimo spirito critico, sta sperimentando come funzioni in realtà la macchina degli aiuti...
Nadaljuj branje ...
Opravičilo Obami
Iz
časopisa Die Zeit, dne 08.04.2009. Podnapis pravi: Italijani v Strasburu se sramujejo za Berlusconija.Nadaljuj branje ...Zanimiv prispevek Radija Capris (Koper) iz Sanrema
Zanimiv prispevek Radija Capris (Koper) iz Sanrema: Kako dobro poznajo naši someščani geopolitično lego države v kateri živimo?
Nadaljuj branje ...Obisk obeležij koncentracijskih taborišč ali dokumentacijskih središč
Nemški dnevnik "Erlanger Nachrichten" je tako poročal dne 14.02.2009 (v delu "Bavarska"):
Bavarski minister za kulturo Ludwig Spaenle želi, da bi po možnosti vsi dijaki obiskali obeležje koncentracijskega taborišča ali dokumentacijsko središče.
Nadaljuj branje ...Utrinek s kolesarske dirke
Utrinek s kolesarske dirke lonjerskega kolesarskega društva Adria, dne 01. marca 2009. Posnetek je s križišča med Lonjersko in Vrdelsko cesto.
Nadaljuj branje ...Il Tempo: Intervju z zunanjim ministrom Žbogarjem
Dnevnik Il Tempo je včeraj objavil intervju z zunanjim ministrom R Slovenije, Samuelom Žgobarjem. Rad bi izpostavil le dve vprašanji, ki so po mojem mnenju ključna v okviru naše manjšinske stvarnosti in sprave.
Nadaljuj branje ...Halo, Kultura?!
Najin devetletni sin vzame včasih za čtivo v roke tudi Galeb, poleg tega, da ga seveda tudi v šoli berejo.
Zadnjo, ki jo je prebral, je nadaljevanka "Križem kražem med prsti" Marka Kravosa.
Navedem iz prvega dela, Galeb 2008/9 št.1, stran 12:
"Medtem je še naprej donelo: umazanec, norec, hinavec, tožilec, cepec, dedec, bubec, polizanec, nevoščljivec, butec, gorjanec, rogovilec, bizgec, muhojedec, prdolovec, smrdoprasec. Tako je odmevalo vsevprek in brez vsakega sramu."
Prof. Jože Pirjevec: Saj smo vendar najboljši prijatelji!
Prof. Jože Pirjevec je v današnji glosi, objavljena na Primorskem dnevniku, zadel zopet v črno. Naj mi prosim ne zameri ne prof. Pirjevec ne Primorski dnevnik, da objavim besedilo na svoji spletni strani.
Pravkar sem prebral intervju, ki ga je pred nedavnim imel s predsednikom Republike Slovenije Danilom Türkom časnikar lista Il Piccolo Mauro Manzin. Slednji v uvodnih besedah ne skopari s komplimenti, češ, predsednik govori kot na plenarni skupščini Varnostnega sveta OZN. Gre za rafiniranega diplomata, ki ni bil slučajno veleposlanik pri Združenih narodih. Pozoren opazovalec bilateralnih odnosov Italija -Slovenija dokazuje vse svoje lastnosti rafiniranega diplomata ob soočanju z bodečim vprašanjem, kar zadeva mejni spor med Ljubljano in Zagrebom.
Nadaljuj branje ...Gabrovec / Dežela FJK / Poročilo mešane komisije zgodovinarjev
Nekaj misli v zvezi s tiskovnim sporočilom deželnega svetnika Igorja Gabrovca "
Deželni odbor FJK naj poskrbi za objavo in promocijo poročila mešane komisije po vseh šolah" (13.02.2009)Osveščenost o zgodovinskih resnicah, tako bolečih kot sramotnih, je -mogoče zlasti pri
mladini- važno in potrebno. Na znanju dejstev brez olepšav in polemik človek gradi tudi svoje odnose z
bližnjim.
RTV Slovenija: Odmevi
V oddaji RTV Sovenije "Odmevi", dne 10.02.2009, so se pogovorili ob Dnevu spomina zgodovinarka Alessandra Kersevan, predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik ter pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti dr. Peter Močnik.
Nadaljuj branje ...Poročanje RTV Slovenije o Dnevu spomina
Tako je poročal Dnevnik RTV Slovenije danes o Dnevu spomina v Italiji.
Nadaljuj branje ...È come saldare un debito con moneta altrui.
UNA RIFLESSIONE NEL GIORNO DEL RICORDO
La necessità di fare chiarezza per chiudere i conti col passato
Per arrivare a una pacificazione non è sufficiente onorare soltanto i morti delle Foibe e della Risiera
di PAOLO RUMIZ A due settimane dal Giorno della Memoria, il 10 febbraio - oggi - ritorna il Giorno del Ricordo dedicato agli esuli d’Istria e Dalmazia e ai morti nelle foibe. Torna con la sua carica di emozioni forti e il suo seguito di dispetti diplomatici fra Italia, Slovenia e Croazia. Ogni volta la stessa storia. Quasi un tormentone a orologeria. (...)Nadaljuj branje ...
Osebnost meseca
Lep pozdrav vsem!
Luigia Negro je predsednica Rozojanskega duma in vsestranska kulturna delavka v Reziji. Pred dnevi je bila grobo napadena in ustrahovana s strani nacionalistov. Pravzaprav je težko razumeti, da so v naši soseščini še danes taki nestrpneži. S padcem meje smo mislili, da je odplaknilo tudi sovraštvo in pritlehnost. Pa smo se očitno motili.
Primorske novice so Luigio Negro nominirale za osebnost Primorske za mesec januar. Prosim vas, da tudi vi in vaši znanci ali sodelavci pripomorete, da se Luigi da vsaj skromno priznanje in vzpodbuda ter pogum, da bo še naprej vztrajala pri uveljavljanju pravic Rezijanov in njihove kulture.
Zato glasujte zanjo tako, da pošljete
ali SMS na številko 031-636999
ali na elektronski naslov osebnostprimorske@rtvslo.si
Pripišite: glasujem za Luigio Negro št. 1.
Sporočilo pošljite tudi vsem, ki jih poznate.
Glasujete lahko do srede 4. februarja ob 24.00.Nadaljuj branje ...
Barkovlje: odgovor MZZ RS
Po objavljeni vesti (STA 15.12.2008), po kateri MZZ (Ministrstvo za zunanje zadeve RS) "preverja preverja dejstva v zvezi z izjavo Humarja" sem se obrnil 02.01.2009 na MZZ za izsledke tega preverjanja.
Pisal sem jim:
Nadaljuj branje ...Dipiazza: »Mnogo uspehov, veliko spoštovanje manjšine«
Če ne bi bil podpisal gospod Marjan Kemperle, bi to smatral za šalo.
Naj mi Primorski dnevnik in gospod Marjan Kemperle odpustita, da intervju objavim tu v celoti.
Nadaljuj branje ...Še o spravi: odziv predednika RS
Ljubljana, 8.1.2009 | sporočilo za javnost
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je za pobudo hrvaškega predsednika Stjepana Mesića izvedel iz medijev. V zvezi s tem predsednik dr. Danilo Türk meni, da za takšno srečanje ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev. V političnem smislu je visoka raven sprave že dosežena: (...)Nadaljuj branje ...
Good bye George, good bye Barack
Po volitvah v ZDA smo več ali manj vsi, več ali manj glasno, izrazili zadovoljstvo in veselje ob izvolitvi tempnopoltega človeka na čelo ameriške države. Slogan je bil "Good bye George, welcome Barack". V zamejstvu nas je tuki nekdo pozival, da bi bili več "obamovski".
Nadaljuj branje ...Intervju Frattini
Strinjam se, da so žrtve vredne spoštljivega spomina - vedno.
Se pa ne strinjam, da se meče vse v en koš. Jasno mora biti, kako je prišlo do enega dejanja, fašizma, in kako je prišlo potem do drugega dejanja, antifašizma. Že same besede povedo veliko: eno je bilo prej, drugo je bilo potem; eno je bil napad, drugo je bil bran in osvoboditev.
Znova se govori samo o nacistih in o 40 dni okupacije Trsta. Kako pa je Slovenija, če je, prebolela in predelala okupacijo svoje zemlje pod fašizmom - to seveda ne zanima nikogar. Niti bivšega evropskega komisarja Frattinija.
Nadaljuj branje ...Uveljavljati pravico je včasih ... nekoliko zamudno
V uvodniku izpod peresa gospoda Danjela Radetiča (Primorski dnevnik 04.01.2009) izvemo za razveseljiv podatek in sicer, da število osebnih dvojezičnih izkaznic, ki jih izdaja goriška občinska uprava, narašča. Strinjam se z mislijo, da je "uveljavljati pravico včasih enostavno", čeprav gre za pravico, ki je napisana "z bistveno manjšimi črkami".
Nadaljuj branje ...Barkovlje: Štoka in Dolhar
Tudi predsednik SSO dr. Drago Štoka in predsednik stranke Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar sta se odzvali na grobo izzivanje tržaških političnih krogov v zvezi z otvoritvijo menze v šoli Fran Saleški Finžgar v Barkovljah. Stališče je objavljeno v Novem Glasu, 25.12.2008 na strani 3.
Nadaljuj branje ...Vsako leto isto: voščila pokrajine samo v italijanščini
V vednost: spoštovana gospa predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat
Odprto pismo
Spoštovani gospod podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godina,
Nadaljuj branje ...Info Karta območja upravne enote Sežana: ponatis
Z današnjo pošto (19.12.2008) sem dobil v roke ponatis Infokarte območja upravne enote Sežana, katero je izdalo ljubljansko podjetje Talus d.o.o. v ponatisu.
Nadaljuj branje ...Naslednji: Šola "1. Maj 1945"
Desničarske sile v Trstu so kot zdravstvena ustanova: komaj so opravili z enim "pacientom" že kličejo: "Naprej naslednji ..."
Nadaljuj branje ...STA 15.12.2008: MZZ preverja dejstva v zvezi z izjavo Humarja
Ljubljana, 15. decembra (STA) - Zunanje ministrstvo je danes zagotovilo, da preverja dejstva v zvezi z odzivom začasnega odpravnika poslov na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu Božidarja Humarja na odprtje jedilnice v slovenski šoli blizu Trsta. Izpostavilo je še, da z uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu deluje usklajeno, da se taki zapleti ne bi več dogajali.
Nadaljuj branje ...Vabilo: Predstava knjige: Mirko Špacapan - politična biografija
V i r g i l Š č e k
Ul. Gallina 5, 34122 Trst
tel.: 040639126, faks: 0403474637
V A B I L O
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček Vas vabi v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri v Vilfanovo dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na razgovor ob izidu najnovejše knjige iz svoje zbirke
Erika Jazbar – Miloš Čotar
MIRKO ŠPACAPAN – POLITIČNA BIOGRAFIJA 1977-2007
Sodelovali bodo avtorja Erika Jazbar in Miloš Čotar, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Šček Rafko Dolhar.
Barkovlje: moje misli na spletu Franca Jurija
Na spletu gospoda poslanca Franca Jurija, italijanskega manjšinca v Sloveniji, najdem posnetek tiskovne konference o dogodkih okrog “slovenskem traku”, ki je tako zelo buril duhove desnice v Trstu. Na nekaj pripomb in diskusije ki so tam objavljene, sem želel tudi jaz podati nekaj misli.
Nadaljuj branje ...Tone Hočevar (Delo): Mi pa spet gledamo in se čudimo
Upam, da mi bo gospod Tone Hočevar odpustil, da sem njegov komentar dal na svoj splet. V Delu, dne 13.12.2008 je izpostavil nekatere misli o namenu italijanske vlade, da bi krčila finančna sredstav za manjšino.
Nadaljuj branje ...Resolucije občinskega sveta o Barkovljah
V presldeku boste našli resolucij, katere so predstavili eno večina, drugo predstavniki svetniške skupine “Partito Democratico-Demokratska stranka”.
Nadaljuj branje ...RTV Slo 12.12.2008: iz TV Dnevnika o Barkovljah
Iz televizijskega dnevnika RTV Slovenije, z dne 12.12.2008, sem izrezal uvod in poročilo o prahu, ki se je neupravičeno dvignil v Trstu ob otvoritvi menze v prostorih državne slovenske šole F. S. Finžgar v Barkovljah. Zelo sem vesel, da se je vsaj stranka Zares v osebi poslanca Franca Jurija obregnila zelo jasno ob izjavah konzula RS v Trstu Božidarja Humarja.
Nadaljuj branje ...Novosti s Carta Famiglia: prispevek za elektriko
Novosti v zvezi s Carta famiglia.
Ne vem, zakaj te zadeve izvem bolj slučajno kot nalašč ... mogoče manjka kakšna mailing list ali kakšen RSS Feed ...
Vsekakor.
Dežela je uvrstila med usluge v okviru Carta Famiglia tudi prispevek “na tantum” za stroške električne energije med 01.12.2007 in 30.11.2008.
Nadaljuj branje ...Glej, glej, ista slika ...
Nič takega kot novica, bi rekli, vsekakor zanimivo in lušno ...
Nadaljuj branje ...O dvojezičnih tablah
Neki rek pravi, da se moraž paziti največ tistih, katerim največ zaupaš ...
Nadaljuj branje ...Nemško šolstvo
Medtem ko študenti in dijaki v Italiji zajemajo sapo in premišljujejo kaj in kako naprej v protestu proti zakonu “Gelmini”, se v Nemčiji dvigne glas za izboljšavo javnega šolstva.
Nadaljuj branje ...Novosti s Carta famiglia
Novosti v zvezi s Carta famiglia.
Kot sem danes slučajno bral na spletnih straneh občine Trst, je ena prvih uslug oz. popustov v zvezi s Carta Famiglia aktivirana: popust za davek na odpadke. Breberite si objavo z občinskega spleta v nadaljevanju.
Nadaljuj branje ...Kongres mestne sekcije
V sredo, 08. oktobra 2008, se je vršil sekcijski kongres za ožje mestno jedro. Sejo je uvedel občinski svetnik Igor švab, ki je predlagal podpisanega za predsednika mestne sekcije - kongres je ta predlog osvojil.
Nadaljuj branje ...Intervju SLS
Za intervju s SLS klikni tu
Intervju je bil objavljen na Novem Glasu, dne 02.10.2008
Nadaljuj branje ...
Slovenske šole v Italiji
Z zanimanjem sem na peti strani Primorskega dnevnika 27. septembra prebral članek o delovanju Deželne komisije za slovenske šole ter tiskovno sporočilo o avtonomiji manjšinske šole.
Nadaljuj branje ...Sekcijski kongres SSk/Sv.Ivan
V torek, 30. septembra 2008, se je vršil sekcijski kongres za Sv. Ivan-Lonjer-Katinara. Tajnik sekcije, rajonski svtnik Edvard Peter Krapež, je podal poročilo o svojem delovanju na tem območju in zarisal nadaljno pot, na kateri je nujno, da se pridobi mlade sile.
Nadaljuj branje ...Intervju
![]() | V veliko veselje mi je, da je Novi Glas v izdaji 02. oktobra 2008 objavil daljši intervju, ki sem ga pripravil: Nekateri lužiški srbi, to je manjšina v Nemčiji, na območju nekdanje Nemške demokratske republike, točneje na območju dežel Saška in Brandenburg, so ustanovili stranko z imenom Serbska Ludowa Strona (Lužiškosrbska ljudska stranka) ali na kratko SLS. |
Ne razprodaji zgodovinskih obeležij
Corriere della sera je objavil 17. septembra 2008 članek o poskusu razprodaji dela zgodovinskega obeležja iz temnih časov italijanske zgodovine, del lagerja v Visco (UD).
Nadaljuj branje ...Pločnik ob ulici Caravaggio - POZOR!
Tudi tokrat sem se odločil, da posežem naravnost pri občinski upravi, sicer je ulica Caravaggio tudi v IV. rajonu in ne v četrtem, kamor sem bil izvoljen.
Brez sramu lahko tudi povedam, da moja dva večja otroka obiskujeta tam osnovno šolo. Sicer bi se za vsako drugo šolo tudi prizadeval.
Nadaljuj branje ...V bran italijanskosti Trieste-ja ...
Človekova domišlija je očitno neskončna ...
Čakajoč na podpis odloka o seznamu občinah dežele Furlanije-Julijske krajine, to me spomni nekako na Godoja, je tržaška ... ops, pardon, trieste-ska občina pripravila nov podvig v bran italijanskosti mesta.
Nadaljuj branje ...Nekaj misli ...
Med svojim pozdravom na letošnjih študijskih dnevih Draga 2008 je cenjeni dr. Drago Štoka govoril o tem, kako Slovenci, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije, sledimo dogajanju v matični domovini in kako se z njo veselimo ali se z njo žalostimo. Navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili veseli, navdušeni, tudi ponosni; navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili žalostni, potrti, tudi v skrbeh.
Dovolil bi si dodati sledeče:
Nadaljuj branje ...Openski tramvaj
Starše so prišli v Trst obiskati prijatelji iz Nemčije. Družina ima dva otroka in zato se je prav prilegla vožnja z tramvajem. A žal to ni bilo mogoče, ker je tramvaj - kot žal večkrat v zadnjih mesecih - stal zaradi okvare.
Mati je to navdihnilo za dodatno kitico priljubljene pesmi o tramvaju ...
Nadaljuj branje ...O statistiki
Samo nekaj besed o statistiki dostopov na mojo spletno stran ...
Nadaljuj branje ...Neprijazna pošta
Potem ko smo se z družino preselili, sem pri Poste Italiane podpisal pogodbo, da mi pošljejo morebitna pisma, ki so naslovljena na star naslov, na novega. Usluga stane za eno leto €23.
En čas je šlo dobro, potem pa se je nekaj zataknilo. Beri v nadaljevanju moj prispevek za Piccolo.
Nadaljuj branje ...Slovenska zgodovina
Tržaški Il Piccolo je objavil dne 17. avgusta 2008 članek prof. Segattija, ki je RSloveniji očital netočnost pri navajanju nekaterih zgodovinskih trenutkih.
Danes mi je Urad Vlade RSlovenije za komuniciranje poslal v vednost odgovor, katerega je Generalni Konzulat v Trstu danes poslal v odgovor na Il Piccolo.
Nadaljuj branje ...Italijanska zgodovina
Fontana na drevoredu R. Gessi
Delo rajonskega svetnika se v nekaterih trenutkih ali primerih ne razlikuje veliko od tega, kar vsak občan lahko tudi naredi sam. Mogoče lahko ima beseda svetnika malenkost večjo težo? Upam, da ne, upam, da sogovornik krajevne uprave zna razsoditi, ko gre za resno oz. resnično stvar.
V tem primeru sem kot rajonski svetnik direktno posegel preko predsednika rajonskega sveta Alberta Polacca (AN) pri občinski upravi, da s svojimi tehniki odpravijo čimprej za občane (oz. otroke) nevarno situacijo.
Nadaljuj branje ...Slovenske nepremičnine
Danes je končno prispel odgovor s strani MOP (Ministerstvo za okolje in prostor) RSlovenije, na moje vprašanje. Po dolgem in večkratnem posegu, poslanec SNS Srečko Prijatelj je pri vladi RS vložil na mojo pobudo tudi poslansko vprašanje, je končno črno na belem, kar sem že sam sumil.
Nadaljuj branje ...Slovenske nepremičnine
Danes je končno prispel odgovor s strani MOP (Ministerstvo za okolje in prostor) RSlovenije, na moje vprašanje. Po dolgem in večkratnem posegu, poslanec SNS Srečko Prijatelj je pri vladi RS vložil na mojo pobudo tudi poslansko vprašanje, je končno črno na belem, kar sem že sam sumil.
Nadaljuj branje ...Julius ali Giulio?
Kako je nastala zmešnjava okrog imena Dr. Kugyja?
Nadaljuj branje ...Informacije za Slovence na spletu
Naj napišem še dopolnilo za včerajšnji prispevek, kar se objave informacij na spletu tiče, ki zadevajo nas Slovence.
Nadaljuj branje ...Državno okence za Slovence
Poročanje PD (sobota 12.07.2008, stran 6) v zvezi z obiskom senatorke Blažinove pri Državnim splošnim okencem za Slovence je žal nepopolno. Tudi če je PD tozadevne informacije že enkrat objavil, ne bi škodilo obnoviti vsaj naslov spletne strani tega urada.
Nadalje pa članek razočara ...
Nadaljuj branje ...Varnost na tržaških cestah
Včeraj je PD objavil članek novinarja Aljoše Fonde, v katerem povzame novinarsko srečanje z načelnikom mestnih redarjev, dr. Abate-jem. Človeka obide žalost ob branju, kajti suhe številke pričajo o ugaslih življenj in naraščajočem številu prometnih nesreč.
Žal nesrečam ne botrujejo samo okvare na vozilih, spolsko cestišče, počla kolesa, ampak tudi neprevidnost in površnost pri upravljanju vozil, ...
Nadaljuj branje ...Javni časopis in cenzura
Trst, 04.07.2008
Spoštovani gospod odgovorni urednik, dragi Jurij,
v zadnji številki Novega Glasa si kot odgovorni urednik posegel s pripisom članku gospoda Daria Bertinazzi-ja.
V izdaji Novega Glasa dne 10.07.2008 prispevek ni bil objavljen.
Nadaljuj branje ...Javni časopis in cenzura
Trst, 04.07.2008
Spoštovani gospod odgovorni urednik, dragi Jurij,
v zadnji številki Novega Glasa si kot odgovorni urednik posegel s pripisom članku gospoda Daria Bertinazzi-ja.
V izdaji Novega Glasa dne 10.07.2008 prispevek ni bil objavljen.
Nadaljuj branje ...Za ohranitev slovenskega jezika
Očitno so tudi drugi manjšinci v skrbeh za njihov jezik in skrbijo za njegovo ohranitev.
Nadaljuj branje ...Za ohranitev slovenskega jezika
Očitno so tudi drugi manjšinci v skrbeh za njihov jezik in skrbijo za njegovo ohranitev.
Nadaljuj branje ...Zakon o varnosti cestnega prometa
Spoznajte spremembe 2008 o Zakonu o varnosti cestenga prometa na območju Republike Slovenije.
In ... srečno pot!
Nadaljuj branje ...2012: Konec interneta?
Če je res, kar skupina tukaj pravi, se bo v naslednjih letih, predvidoma leta 2012 (ali nekaj kasneje), videz interneta bistveno spremenil.
Bistvo interneta je seveda svoboda, svoboda informacij, svoboda stikov, svobodnega izražanja itd. Kdor ima povezavo na internet lahko na njem obišče katerokoli spletno stran, torej tiste proti plačilu in tiste proste, in kdo ima v najem (ali sam vzdržuje) spletno stran lahko na njej objavi svobodno svoje mnenje, podatke, slike (seveda v mejah zakonov in pravic).
Tradicionalni ponudniki "starih" medijev očitno zgubljajo na pomenu in torej na dobičku, ker se ljudje obrnejo na internet za zabavo, osebne stike (pošta) itd. in bojo skušali povečati njihov promet oz. zaslužek tudi na internetu.
Po teh vesteh na bi se ISP (Internet service provider - ponudniki internetnih povezav) in ponudniki medijev združili, in dogovarjanje baje je že v polnem teku, da bi iz interneta naredili neko domačo obrt za bogate tvrdke.
Kako deluje internet danes: vsebino katerekoli spletne strani morajo ISP (v Italiji n.pr. Alice, Vodafone, Tele2, Tiscali ...) posredovati z hitrostjo, ki jo povezava dovoljuje. To je Internetna nevtraliteta, torej noben nadzor nad vsebino. Jutri naj bi bilo tako, da se ponudniki morajo plačati ISP, da jim dajo na razpolago določeno prenosno hitrost na njihovi mreži in do uporabnika. Dejansko kaj to pomeni: Mali ponudniki, ki ne morejo plačati ISP velike vsote bojo ali izredno počasne ali enostavno prenehale, ker pač denarja nimajo. Veliki, kot npr. Disney, AOL, MSN, iTunes in drugi bojo imeli na razpolago v bistvu vso zmogljivost interneta.Na tak način se pa internet obuboža in postane skoraj neke vrste pranje možganov, nadaljevanje tega, kar se dogaja na Televiziji.
Barack Obama, kandidat za predsedniške volitve v Združenih državah Amerike, je do tega vprašanja očitno občutljiv, ker je izjavil, da taka sprememba na internetu bi pomenilo obubožanje za svobodno izražanje in izmenjavo informacij.
Razlaga na drugačen način (angl).
Sicer razmišljam tudi v drugačno smer: Sami ISP zaslužijo tudi na tem, da dajo dostop do interneta, nekateri tudi tako, da nudijo usluge za postavljanje spletnih strani. Če mojo stran nihče ne bi gledal več, ker pač ne bi plačal "vidljivost" po zgoraj navedeni metodi, jo tudi ne bi negoval in torej ne bi plačal več za usluge za t.i. hosting. Veliko je tudi programske opreme, ki pomaga pri izoblikovanju spletne strani - vse to bi odpadlo, če bi se v bistvu videlo samo nekatere, "velike" spletne strani. Odpadel bi torej promet pri hosting, pri software - in to so vse delavna mesta. Je torej resna zadeva ali samo pretirana previdnost? Ne vem, sicer je dobro, če zadevi sledimo in smo pravočasno pripravljeni.
Kaj lahko naredimo mi, lahko narediš ti? Razširi glas, poizveduj pri tvojem ISP če tudi oni o tem razmišljajo, protestiraj, obvesti izvoljene politične predstavnike na vseh ravneh.
ZA SVOBODEN INTERNET.
Selekcija Občine Trst za vzgojitelje vrtcev
Lepo, da je Primorski dnevnik vest objavil:
Z zapadlostjo 10. julija letos je Občina Trst sklicala notranjo selekcijo za vzgojitelje/ljice otroških vrtcev. Selekcije se lahko udeležijo uslužbenci/ke za določen čas, tako za italijanske sekcije kot slovenske in tudi kot podporni vzgojitelji/ce.
Za podrobnosti poglejte na spletno stran Občine.
Nadaljuj branje ...Izrek dneva
To sem danes našel in se mi zdi prekrasno:
xe mejo pasar de mona stando ziti che parlar e toglier ogni dubbio...
Nadaljuj branje ...Beppe Grillo in subvencije
Veseli me, da je gospod Beppe Grillo pristal na intervju s Primorskim dnevnikom (04.05.2008). Žal pa sem v njem zaman iskal poglobljeno in razumljivo razlago za njegov predlog, da bi preko referenduma odpravili zakon o denarni podpori časopisom.
Nadaljuj branje ...Ohranitev identitete
V odgovor na pismo bralca gospe Elene Cerkvenič, ki podčrta nujnost, naj se slovenska manjšina preko svojih društev "odpira" italijanskim someščanom, sem zbral nekaj misli.
Ohranitev identitete
Enakovrednost:
V svoji enakovrednosti z italijanskimi someščani ali sodržavljani se sam ne čutim ne ogroženega ne zapostavljenega na kulturnem področju, ker uživam isto svobodo, raznolikost in čvrstost kulturnega življenja, najsibo to petje, gledališke prireditve, športne, likovne, literarne ali raznorazne druge dejavnosti. (...)
Nadaljuj branje ...Volilna kampanija in TARSU
![]() | Nesnaga na cestah se širiPri Sv. Andreju, točneje na drevoredu Gessi, in tudi v širši okolici ulice Locchi, se te dni pojavi predvolilna reklama. Nič novega, boste rekli, in le ... Volilna reklama je tudi v obliki letakov, ki so pritrjeni na droge javne razsvetljave (na sliki, Ljudstva svobode-AN), ali prometnih znakov ... kar po mojem skromnem mnenju ni dovoljeno. | |
Vprašanje pa je tole: Veliko teh letakov in reklamnih znakov (tudi v obliki italijanskega škornja) so tudi že na tleh, na pločnikih in cestah. To bo moral nekdo pometati in uničiti. Povišek davka na smeti in snago mesta je s takim dejanjem v bistvu že zakoličen. In to ni šala za 1. april ... | ||
Iniciativa "Pravna država"

Sprejel sem in rade volje podpiram:
Poziv k obrambi demokracije in pravne države
- Obramba pravne države na Koroškem zahteva jasno odpoved barantanju za minimalni politični konsenz pri dodeljevanju pravic. O pravicah se ni mogoče pogajati. Dokler je Koroška del Republike Avstrije, mora zvezna vlada popolnoma uveljaviti pravno državo tudi na Koroškem.
- Obramba demokracije ne zahteva samo spoštovanja do njenih osnovnih načel, temveč tudi odločno odpoved vsakršnemu poskusu, ki postavlja ta načela pod vprašaj, jih hoče obiti ali jih noče upoštevati.
Protestiramo
- proti neizvajanju zveznih pristojnosti na Koroškem v škodo zaščitenih skupin, in proti zlorabi instrumentov neposredne demokracije,
- proti „republiki Koroški“ (Freistaat Kärnten), ki Koroško še bolj oddaljuje od avstrijske demokracije in izroča deželo samovoljnemu deželnemu glavarju,
- proti nadaljevanju starega strankarskega pakta na deželni ravni in proti novim namenskim zvezam z „domovinskimi društvi“ ter s predstavniki tujcem sovražnih in rasističnih desničarskih strank v EU.
Pozivamo zvezno vlado, da usmeri pozornost na uveljavitev pravne države na Koroškem in da demokracije v zvezni deželi Koroški ne prepušča dalje prosti igri lokalnih politikov ter društvenih funkcionarjev.
Vaša podpora
Če podpirate Iniciativa Pravna država in demokracija, se lahko takoj vpišete v podporno listo: http://www.initiative-rechtsstaat.at/home_sl/2/
I troppi nodi irrisolti ... di Paolo Rumiz
To je res dober članek. Enkrat toliko je Piccolo tiskal nekaj zelo jasnega in pozitivnega. Hvala.
Naj mi ne zameri, če vam tudi tukaj nudim v branje:
I TROPPI NODI IRRISOLTI di Paolo Rumiz
Signor Presidente, ora che pure Lei s’è affacciato sulla Frontiera col suo nero cappotto da cerimonia, vorrei porle una domanda semplice. Potrebbe farla anche un bambino guardando la carta geografica. Come mai a Nord l’Unione europea si è allargata di oltre mille chilometri e qui appena di trenta? Se Lei guarda il mare dalla costa triestina vedrà, oltre il golfo di Muggia e quello di Capodistria, una chiesa col campanile in cima a un promontorio. È la chiesa di Pirano, Slovenia. Ecco: l’Ue finisce lì. Oltre è già Croazia, mondo extracomunitario. Ci pensi: mentre un tedesco può viaggiare senza passaporto fin quasi a Pietroburgo, noi dobbiamo sottoporci a controlli già alle porte dell’Istria. Mentre a Nord è arrivata in dote la Polonia e le repubbliche baltiche, qui l’Italia ha solo il Paese di Lilliput. La Slovenia, due milioni di abitanti. Come un quartiere di Pechino.
Pare che nessuno voglia notare questo squilibrio che passa per Trieste. Eppure, Lei ricorderà, nel Nord Europa ci fu la Cortina di ferro. Quella vera, con i cani-lupo, i Vopos, il Check-point Charlie e i cavalli di frisia. Qui, al contrario, era una pacchia: il confine più aperto col mondo comunista, le crociere a vela tra le isole dalmate, le spese oltreconfine senza il brivido di un controllo, i casinò dove migliaia di italiani si lasciavano spennare in allegria. La frontiera era diventata una barzelletta, ci facevano su persino delle canzoni.
Lei è del Sud, signor Presidente, forse non ha l’orecchio per le nostre consonanti e le nostre parole sdrucciole, ma ci provo lo stesso a dirgliene una, dedicata al lasciapassare per frontalieri, la cosiddetta “prepustnica”. Diceva così: «Alza la gamba Màriza, mostrime la propùsniza, se la xe timbrada mandila, a Nova Gòriza». La ricordo perché, nel celebrare l’ultimo allargamento a Oriente dell’Unione, ci dimentichiamo troppo spesso che qui, a differenza dei tedeschi, eravamo già abbondantemente allargati.
È adesso che la domanda si fa più tagliente. Essa riguarda non Trieste ma l’Italia. Come mai l’Europa ha conquistato tanto spazio vitale proprio nella terra del Grande Freddo, e come mai è rimasta ferma sul Mediterraneo, proprio dove esistevano i presupposti di un grandioso allargamento? Lei penserà: ma che mi chiede questo signore, non lo sa che a Sud-Est ci sono i Balcani? Se si esclude la Cecenia, è o non è stata quella l’unica guerra europea dopo il ’45?
Verissimo. Conosco l’instabilità balcanica, ci ho speso un pezzo di vita professionale. “Il Piccolo” era lì, in prima linea; ha fatto il suo dovere di cronaca fino alla fine, quando l’incendio s’è spostato a Sud, verso il Kosovo e l’Albania. “Colpa dei Balcani”: tutta la politica italiana ha questa risposta pronta, e – tutto sommato – comoda. Non dipende da noi, ma dagli slavi, se l’Europa unita finisce poco oltre il Carso.
Non dipende da noi – mi viene detto ad alti livelli – se l’Italia è assente dai Balcani, se il Corridoio ferroviario numero 5 (quello per Kiev) non arriva nemmeno a Trieste, se già a Capodistria la presenza commerciale tedesca e centroeuropea in generale è infinitamente più forte della nostra. Non dipende da noi se la Serbia sta per diventare un feudo putiniano, se l’Adriatico è un mare aperto alle mafie, se la Bosnia è ancora un limbo dove tutto può accadere, e se sui temi scottanti dell’ultimo dopoguerra non c’è ancora accordo perché non tutti gli archivi sono stati aperti. Dipende dai popoli slavi, dicono a Roma.
Come nel 1914 dell’attentato di Sarajevo, ci fanno capire, il male viene da quelle terre inquiete. Conseguenza: la nostra Ostpolitik ha fatto tutto quello che poteva fare. Di più era impossibile.
Ebbene, credo che le cose non siano affatto così semplici. Prima di scaricare le colpe sugli altri dovremmo guardare le nostre. Cercare nella nostra memoria. Ed è proprio la memoria il tema cruciale. So che non è popolare dirlo. Ma se la Germania ha pilotato un mega-allargamento ben oltre la linea dell’Oder-Neisse è anche perché ha ammesso le sue responsabilità storiche, e questa ammissione l’ha resa leggera e meno ambigua nella la sua politica estera.
L’Italia no. L’Italia continua a far finta di non essere stata fascista, mentre lo è stata; e continua a far finta di aver vinto la guerra, mentre l’ha persa, e l’ha persa tutta in queste terre. La Germania ha fatto dei suoi giorni della memoria il tempo della responsabilità e del pentimento. Noi mai. L’Olocausto? Colpa dei tedeschi. Le foibe? Colpa degli slavi. Abbiamo sempre in bocca l’autoassoluzione, il vecchio schema degli italiani brava gente.
Sappiamo che le cose non stanno esattamente così. Sia all’annientamento degli ebrei, sia alla tragedia delle foibe, ci sono italiani che hanno contribuito alla grande, e la storia di queste terre lo dice. Qui si è collaudata la politica della razza cambiando i cognomi e ricacciando in gola la madrelingua alle genti di frontiera. Qui la foiba è stata invocata come punizione per i nemici del popolo, per la prima volta, da un ministro del Duce, il triestinissimo Giuseppe Cobolli Gigli.
Qui proprio a Trieste – esattamente settant’anni fa – Mussolini ha proclamato le leggi razziali, qui gli ebrei furono cacciati da scuole, università, società assicurative e di navigazione. Qui abbiamo avuto un campo di sterminio e campi di concentramento dove sono morte migliaia di persone. Non siamo stati solo brava gente, l’Etiopia lo conferma.
Perché se ne parla così poco? Perché continuiamo riesumare le tragedie del ’45 come se fossero nate dal nulla? Chi ha voglia di ricordare davvero l’anniversario della vergogna nazionale da cui, proprio a Trieste, ebbe inizio la persecuzione contro ebrei e slavi nelle nostre terre? La risposta non è troppo difficile.
In una storiaccia dove hanno responsabilità pesanti sia fascisti che comunisti italiani, in una vicenda dove le colpe sono in primo luogo politiche, fa comodo a troppi che alle vicende intorno alla seconda guerra mondiale si dia una lettura solo etnica. Dire: “Noi buoni, loro cattivi”, è il modo perfetto per non guardare onestamente nei nostri archivi.
Col beneplacito degli Alleati, l’Italia non ha avuto una sua Norimberga. Ma è proprio per questo che oggi non ha l’autorevolezza per chiedere ai vicini di fare pulizia nella loro memoria. E’ questo il tappo micidiale della nostra politica estera. E’ questa mancata ammissione che avvelena i rapporti di frontiera e rende spesso irrespirabile il clima politico giuliano.
Lo sanno tutti: a causa dell’emergenza titina alle frontiere, nel ’45 a Trieste anche i peggiori fascisti hanno potuto riciclarsi come patrioti. Così su tutto è sceso il cloroformio dell’amnesia. Ma ora, dopo sessant’anni, perché non se ne parla? Succede perché nemmeno la sinistra ha interesse che si ricordino i tempi in cui il Partito comunista italiano avrebbe sacrificato Trieste senza girarsi indietro, per regalarla al compagno Tito.
E allora c’è stato come un baratto tra i due ex del tempo totalitario: il silenzio sul fascismo in cambio del silenzio sul comunismo. Non era solo un patto di accreditazione vicendevole, quello siglato dieci anni fa al teatro Verdi di Trieste da Luciano Violante e Gianfranco Fini.
Possibile che un simile fattore immateriale pesi tanto? Pesa eccome. Per quale altro motivo i porti di Trieste, Capodistria e Fiume non riescono a fare sistema? E perché Trieste ha subìto anziché cavalcare l’abbattimento delle frontiere lo scorso 20 dicembre? E perché, mentre la Slovenia festeggiava in massa la sua promozione nel club della bandiera stellata, Gorizia – a confronto di Nova Goriza, allegra come Las Vegas - sembrava una livida Germania Est? Per quale motivo se non per questa zavorra nella memoria?
E’ per questo che il giorno del ricordo è destinato a riaccendere ogni anno le tensioni con i vicini. Anche nel 2009, c’è da giurarci, Zagabria si irriterà per la nostra presunzione di innocenza. La mina innescata è la stessa che rallenta la collaborazione economica, la stessa che lascia l’Adriatico un mare di serie B e impedisce al Corridoio Cinque di diventare, non dico realtà, ma persino progetto. C’è un rapporto molto profondo, caro Presidente, tra il micro-allargamento della Unione oltre Trieste, e i giorni della memoria (ma li chiamerei dell’autoassoluzione) che lei vidima con la sua autorevole presenza.
La controprova? Chiediamoci come ha fatto Berlino a ritrovare un dialogo e poi a sfondare economicamente in un Paese – la Polonia - dove aveva liquidato milioni di uomini a partire dagli ebrei. Lo ha fatto ammettendo la sua colpa, senza scappatoie. Eppure avrebbe avuto di che fondare una sua «revanche», visto che milioni di esuli (milioni, si badi bene, non centinaia di migliaia, portati con i vagoni piombati, gli stessi di Auschwitz!) erano stati cacciati dalle terre del Baltico, uomini che avevano la sola colpa di essere tedeschi.
Berlino ha fatto una scelta. Ammettere la sua colpa politica. «Mensch, keine Vergebung, Bomben sind nicht genug gefallen» (popravil), dicevano nel ’45 sotto le bombe alleate i tedeschi allibiti da quanto avevano fatto. Uomo, nessun perdono; di bombe non ne sono cadute abbastanza. La memoria stava già allora diventando responsabilità e pentimento.
Oggi i figli e i nipoti di quegli esuli che – nonostante i torti subiti - ebbero il coraggio di ammettere quella smisurata colpa collettiva, stanno tornando in Polonia, senza fanfare e senza proclami politici. Molti di loro pilotano joint ventures con i figli di coloro che li odiarono a morte. I nostri esuli, dopo essere stati usati come massa di manovra elettorale, non solo non tornano, ma non hanno visto la soluzione di uno solo dei loro problemi.
Pochi hanno interesse a risolverli davvero, per tenere in ostaggio all’infinito la politica estera di questo Paese.
Paolo Rumiz
Širitev EU pa taka ...
Sara Assicurazioni ima svoje poglede
Oglejte si seznam v pripeti sliki: Po Sara-inem mnenju, spadajo v tržaško pokrajino tudi občine Ajdovščina, Dutovlje in Postojna!!!
Odkril sem tudi, da Sara nudi zavarovalnice za avte, katerih lastinkov imajo stalno bivališče v Šibeniku ali Zadru... |
Deželne volitve 2008
![]() | Z velikim zadovoljstvom sprejemamo vest, da sta se Slovenska skupnost in Demokratska stranka dogovorila za federativno sodelovanje. Za Slovence v Italiji je to zelo pozitivno in si obetamo široko, odprto in učinkovito sodelovanje v korist slovenski stvarnosti v tej deželi in za vse prebivalstvo. |
Slavimo Trubarja, a iskreno ... (Naš Vestnik)
Naš Vestnik, svečan 2008
![]() | Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika in slovenske kulture, je slovenska vlada proglasila letošnje leto za Trubarjevo leto. Stekla bodo številna praznovanja. Ali bodo ta le formalna in se bomo po opravljenih slovesnostih oddahniili, češ končno smo dolžnostne zadeve opravili? |
Bodimo iskreni!
Če nekomu izkazujemo primerno čast, sprejmimo tudi njegov kulturni klic.
Kaj pomaga slaviti Trubarja s prireditvami, prevskimi nastopi, članki, govori, če se najraje pogovarjamo v italijanščini, ko je naš edini pozdrav "čau" in smo izbrisali, in to ne samo mladi, besede "dobro jutro", "dober dan", "nasvidenje" in podobno?
Ali sledimo Trubarju ob poplavi angleških pesmi v slovenskih radijskih oddajah in med koncerti naših zborov ob enostavnem pozabljanju tolikih slovenskih pesmi? Ali upoštevamo Trubarja, kadar se ne potrudimo, da bi naš neslovenski priimek dobil svojo izvirno obliko? Ali častimo Trubarja, kadar zapravljamo dragoceno dediščino naših prednikov in ne vpisujemo svojih otrok v slovenske jasli, vrtec, šolo?
Slovesna praznovanja posebnih obletnic imajo svoj pomen in namen; naj pa ne ostajajo samo dolžnostno spominjanje brez sledu v našem vsakdanjem odnosu do naše pripadnosti in naše zavesti.
Hvala, gospod Jakomin, lepše ne bi znal napisati.
Oblikovanje levosredinskega zavezništva
Leva sredina, v prvi vrsti seveda Demokratska stranka, se pripravlja na vsedržavne volitve (seveda tudi desnosredinske politične sile). Demokratska stranka se je povezala po zadnjih vesteh z Radikalno stranko. Poročila opisujejo trenutek na tak način, da se je Demokratska stranka zelo trudila in snubila Radikalce.
Po mojem mnenju Demokratska stranka je že danes na podobni poti kot ob sestavljanju koalicije za propadlo Prodijevo vlado: zbirati vse in kogarkoli za številke.
Tako, kot mi je bilo neprijetno, da je en sam minister s svojimi par izvoljenimi (Mastella) vlado pahnil v odstop, mi je danes neprijetno, da bodoča koalicija se predstavi z kandidati, ki niso samo iz umerjenih, levo-sredinskih krogih, ampak pač tudi iz radikalne politične struje.
Moje, skromno, mnenje je, da to pokaže že danes na bojazen levosredinskega tabora, da le ne bo ne enostavno niti gotovo, da bojo osvojili zaupanje volilcev na prihodnjih vsedržavnih volitvah.
Na deželni ravni vsesplošno zmedo širi in nezaupljivost do politike volilcev poveča zadržanost Illyja, ki še danes ni izrazil jasno stališče o svoji morebitni kandidaturi. Kakšna so ozadja?
Politika preko pošte
Stranka SNS (Slovenska nacionalna stranka),
http://www.sns.si, je objavila zanimiv predlog skupaj s sliko predsednika stranke, Zmaga Jelinčiča Plemenitega.Poziv se glasi:
Pošta Slovenije naj izda serijo znamk z motivi umetnin, ki jih je Italija v času fašizma pokradla v Sloveniji in jih noče vrniti.
Menda je to provokacija, ki sledi znamkoželjnosti nekaterih italijanskih ezulskih krogih, ki se tudi oglašajo na znamkah.
Mar je politika postala stvar pošte?
Njegovo celotno poslansko vprašanje dobite, med drugimi, na njegovi spletni strani in sicer
tukaj.Deželne zdravstvene izkaznice
![]() | Pokrajinski tajnik Peter Močnik je v svojem pismu januarja 2008 spomnil Agencijo za prihodke v osebi direktorja dr. Massima Romana, (v vednost tržaškemu prefektu dr. Balsamu, predsedniku deželnega odbora Illyju in deželni pravobranilki dr. Caterini Dolcher), da so medtem padle dve glavni oviri, zaradi katerih -po mnenju agencije (pismo prot. 2007/15654 02.02.2007)- niso v stanju tiskati deželnih zdravstvenih izkaznic tako, da so imena in priimki napisani s pravilnimi črkami, torej s šumevci. |
Močnik je torej zahteval, glede na predsedniški odlok z dne 12.09.2007 in glede na dejstvo, da nekatere občine že izdajo dvojezične dokumente, tudi elektronske, s pravilno pisavo, da agencija izda popravljene zdravstvene izkaznice.
Upam, da tokrat bo.
Nekateri so prav iznajdljivi ...
Poglejte, kaj sem našel na Mercatino ta konec tedna (02.02.2008):
http://www.merku.org/2NDLEVEL/media/200801_5_MercLacota.pdf
in
http://www.merku.org/2NDLEVEL/media/200801_5_MercLacotaB.pdf
Vsekakor si lahko "osebno" znamko pripravi kdorkoli, glej: http://www.post.at/277.php
Primož Trubar, ob 500letnici rojstva
![]() | Vlada R Slovenije je razglasila leto 2008 za Trubarjevo leto v spomin na 500. obletnico njegovega rojstva. Poglej stran na spletu Ljubljane. In pa razglasitev na Uradnem listu R Slovenije. |
I figli di Sandra e Clemente (Corrire d'Italia)
Ta gospod je pa odgovoren za to, da je Prodijeva vlada padla. Mislite na to, ko članek preberete!
Piše: Mauro Montanari
Il ministro della Giustizia, Clemente Mastella e sua moglie Sandra Lonardo hanno due figli, Elio e Pellegrino. Pellegrino è sposato a sua volta con Alessia Camilleri. Una bella famiglia come le altre, ma con qualcosa in più. Per sapere cosa, partiamo dal partito di Clemente che, come i più informati sanno, si chiama Udeur.
L’Udeur, in quanto partito votato dall’ 1,4% degli italiani adulti, ha diritto ad un giornale finanziato con denaro pubblico. Si chiama „Il Campanile“, con sede a Roma, in Largo Arenula 34. Il giornale tira circa cinquemila copie, ne distribuisce 1500, che in realtà vanno quasi sempre buttate. Lo testimoniano al collega Marco Lillo dell’Espresso, che ha fatto un’inchiesta specifica, sia un edicolante di San Lorenzo in Lucina, a due passi dal parlamento, sia un’altro nei pressi di Largo Arenula.
Ostalo si lahko preberete na URL: http://www.corritalia.de/?l=649
Odprto pismo redakciji Radia Trst A
rad bi povzel in dokončal sporočilo, ki sem ga pustil danes zjutraj na vaši telefonski tajnici.
Naši otroci z veseljem vsako jutro prisluhnejo "Pravljici za dobro jutro". Prijetno nam je in zadovoljni smo, da radio nameni nekatere oddaje tudi najmlajšim poslušalcem.
Danes zjutraj se je pa pripetila nerodnost, na katero bi Vas rad opozoril z namenom, da razmislite o umestnosti moje pripombe in, upam, jo v bodoče upoštevate. Žal se
to ne dogaja prvič.
Prva pesem, ki ste jo poslali v eter, takoj potem ko se je končala pravljica in je napovedovalec, gospod Beličič, zaključil, je bila pesem kantavtorja Adija Smolarja. V tej pesmi uvodoma poje, da ima 20 ljubic in potem našteva, kaj se vse dogaja: prva bi si rada spremenila spol, drugo želi zadušiti. Nakar sem pritekel in ugasnil radio.
Čeprav ste gotovo razumeli, da nisem nad njo navdušen, ne bom o tem razpravljal, če je vredna, da jo javni radio sploh predvaja, prepričan pa sem, da ne spada v tak oddajni čas, ko prisluhnejo tudi mali otroci, še najmanj takoj po "Pravljici za dobro jutro".
Jasno je, da se opevane stvari dogajajo, je pa vprašanje, kako se otrokom take zadeve razloži in seveda ne vse naenkrat.
Ker poslušalci (ali gledalci, če naj vključim tudi televizijo) ne vemo, kaj gre v naslednjem trenutku v eter, je naša svoboda izbiranja okrnjena, kaj poslušati ali ne, tem večja je po mojem razumevanju odgovornost urednika oddaje oz. programa pri razporeditvi pesmi in podobnega, upoštevajoč, kdo v tistem časovnem pasu posluša. To je, kot sem že napisal za dnevnik Il Piccolo, podobno situaciji, ko med eno in drugo oddajo za otroke (v t.i. "fascia protetta") predvajajo reklamo za večerni spored za odrasle in se na ekranu prikažejo golota, spolno namigovanje, "Posso andare a letto con tua moglie" ali grozljivi prizori.
Vabim Vas k razmišljanju in upam, da razumete, da ni moj namen posegati ne v svobodo izražanja ne novinarstva, menim pa, da obstaja za vsako stvar določen način; "est modus in rebus" kot so pravili stari Rimljani.
Najlepša hvala za pozornost in lep dan želim.
Igor P. Merkù
Čas za spravo se izteka
Gospo Vero Tuto so izjave predsednika italijanske republike med državnim obiskom v Republiki Sloveniji globoko razočarale (glej PD, 19.01.08). Sam sem bil podobno razočaran nad zadržanjem predsednika Republike Slovenije. Napolitano se je že izkazal ob lanskem Dnevu spomina, zato nisem pričakoval velikih pozitivnih premikov. Tudi s strani novopečenega predsednika Türka nisem pričakoval, da bi že ob prvem srečanju dal vse na krožnik.
Nadaljuj branje ...Voščila pokrajine samo v italijanščini.
Slovenske črke na časopisu Il Piccolo - caratteri sloveni sulle pagine de Il Piccolo
ringraziando per lo spazio concesso all'informazione sull'evento della emissione delle prime carte d'identità in forma italiana-slovena, con rammarico devo constatare che Il Piccolo non ha trovato ancora modo di scrivere nomi, cognomi e denominazioni nel modo corretto quando si tratta di parole slovene.Nadaljuj branje ...
Slovenske črke na časopisu Il Piccolo - caratteri sloveni sulle pagine de Il Piccolo
ringraziando per lo spazio concesso all'informazione sull'evento della emissione delle prime carte d'identità in forma italiana-slovena, con rammarico devo constatare che Il Piccolo non ha trovato ancora modo di scrivere nomi, cognomi e denominazioni nel modo corretto quando si tratta di parole slovene.Nadaljuj branje ...
Parcheggio in Viale R. Sanzio
Pismo dr. Mojci Drčar-Murko, poslanka v evropskem parlamentu
rajonski svetovalec v tržaški občini
član pokrajinskega sveta za tržaško stranke Slovenske skupnosti
predsednik Komisije Šola in Kultura za tržaško stranke Slovenske skupnosti
Odprto pismo dr. Mojci Drčar Murko
poslanka Slovenije v Evropskem parlamentu (LDS)
Trst, 15.02.2007
Cenjena gospa dr. Drčar Murko,
gotovo sledite tudi dogajanju v Italiji v zvezi z Zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Žal ne moremo govoriti o izvajanju zakona v nobenem primeru: en del je odvisen od t.i. paritetnega odbora (v prvi vrsti še vedno nerešen osnovni problem o začrtanju območja, na katerem bi zakon veljal), en drugi del pa ni povezan z delovanjem paritetnega odbora (n.pr. ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konzervatoriju).
Nadaljuj branje ...Pismo dr. Mojci Drčar-Murko, poslanka v evropskem parlamentu
rajonski svetovalec v tržaški občini
član pokrajinskega sveta za tržaško stranke Slovenske skupnosti
predsednik Komisije Šola in Kultura za tržaško stranke Slovenske skupnosti
Odprto pismo dr. Mojci Drčar Murko
poslanka Slovenije v Evropskem parlamentu (LDS)
Trst, 15.02.2007
Cenjena gospa dr. Drčar Murko,
gotovo sledite tudi dogajanju v Italiji v zvezi z Zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Žal ne moremo govoriti o izvajanju zakona v nobenem primeru: en del je odvisen od t.i. paritetnega odbora (v prvi vrsti še vedno nerešen osnovni problem o začrtanju območja, na katerem bi zakon veljal), en drugi del pa ni povezan z delovanjem paritetnega odbora (n.pr. ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konzervatoriju).
Nadaljuj branje ...Stasera pago io!
Stasera pago io!
Pubblicità indecente in televisione
Pubblicità indecente in televisione
Automobilisti indisciplinati in via S. Cilino
O spravi ...
Uvodoma moram priznati, da program poučevanja zgodovine v RSloveniji ne poznam, lahko pa rečem, da je program v Italijanskih šola nekam tanek, dobro pa poznam razmere v Nemčiji, kjer sem bil sam deležen šolanja in v devetih letih gimnazije obdeloval Nacionalsocializem, Tretij Reich in Drugo svetovno vojno kar trikrat.Nadaljuj branje ...








