Odprto pismo redakciji Radia Trst A
23.01.2008 23:46 Kategorija: blog
Spoštovani,
rad bi povzel in dokončal sporočilo, ki sem ga pustil danes zjutraj na vaši telefonski tajnici.
Naši otroci z veseljem vsako jutro prisluhnejo "Pravljici za dobro jutro". Prijetno nam je in zadovoljni smo, da radio nameni nekatere oddaje tudi najmlajšim poslušalcem.
Danes zjutraj se je pa pripetila nerodnost, na katero bi Vas rad opozoril z namenom, da razmislite o umestnosti moje pripombe in, upam, jo v bodoče upoštevate. Žal se
to ne dogaja prvič.
Prva pesem, ki ste jo poslali v eter, takoj potem ko se je končala pravljica in je napovedovalec, gospod Beličič, zaključil, je bila pesem kantavtorja Adija Smolarja. V tej pesmi uvodoma poje, da ima 20 ljubic in potem našteva, kaj se vse dogaja: prva bi si rada spremenila spol, drugo želi zadušiti. Nakar sem pritekel in ugasnil radio.
Čeprav ste gotovo razumeli, da nisem nad njo navdušen, ne bom o tem razpravljal, če je vredna, da jo javni radio sploh predvaja, prepričan pa sem, da ne spada v tak oddajni čas, ko prisluhnejo tudi mali otroci, še najmanj takoj po "Pravljici za dobro jutro".
Jasno je, da se opevane stvari dogajajo, je pa vprašanje, kako se otrokom take zadeve razloži in seveda ne vse naenkrat.
Ker poslušalci (ali gledalci, če naj vključim tudi televizijo) ne vemo, kaj gre v naslednjem trenutku v eter, je naša svoboda izbiranja okrnjena, kaj poslušati ali ne, tem večja je po mojem razumevanju odgovornost urednika oddaje oz. programa pri razporeditvi pesmi in podobnega, upoštevajoč, kdo v tistem časovnem pasu posluša. To je, kot sem že napisal za dnevnik Il Piccolo, podobno situaciji, ko med eno in drugo oddajo za otroke (v t.i. "fascia protetta") predvajajo reklamo za večerni spored za odrasle in se na ekranu prikažejo golota, spolno namigovanje, "Posso andare a letto con tua moglie" ali grozljivi prizori.
Vabim Vas k razmišljanju in upam, da razumete, da ni moj namen posegati ne v svobodo izražanja ne novinarstva, menim pa, da obstaja za vsako stvar določen način; "est modus in rebus" kot so pravili stari Rimljani.
Najlepša hvala za pozornost in lep dan želim.
Igor P. Merkù
rad bi povzel in dokončal sporočilo, ki sem ga pustil danes zjutraj na vaši telefonski tajnici.
Naši otroci z veseljem vsako jutro prisluhnejo "Pravljici za dobro jutro". Prijetno nam je in zadovoljni smo, da radio nameni nekatere oddaje tudi najmlajšim poslušalcem.
Danes zjutraj se je pa pripetila nerodnost, na katero bi Vas rad opozoril z namenom, da razmislite o umestnosti moje pripombe in, upam, jo v bodoče upoštevate. Žal se
to ne dogaja prvič.
Prva pesem, ki ste jo poslali v eter, takoj potem ko se je končala pravljica in je napovedovalec, gospod Beličič, zaključil, je bila pesem kantavtorja Adija Smolarja. V tej pesmi uvodoma poje, da ima 20 ljubic in potem našteva, kaj se vse dogaja: prva bi si rada spremenila spol, drugo želi zadušiti. Nakar sem pritekel in ugasnil radio.
Čeprav ste gotovo razumeli, da nisem nad njo navdušen, ne bom o tem razpravljal, če je vredna, da jo javni radio sploh predvaja, prepričan pa sem, da ne spada v tak oddajni čas, ko prisluhnejo tudi mali otroci, še najmanj takoj po "Pravljici za dobro jutro".
Jasno je, da se opevane stvari dogajajo, je pa vprašanje, kako se otrokom take zadeve razloži in seveda ne vse naenkrat.
Ker poslušalci (ali gledalci, če naj vključim tudi televizijo) ne vemo, kaj gre v naslednjem trenutku v eter, je naša svoboda izbiranja okrnjena, kaj poslušati ali ne, tem večja je po mojem razumevanju odgovornost urednika oddaje oz. programa pri razporeditvi pesmi in podobnega, upoštevajoč, kdo v tistem časovnem pasu posluša. To je, kot sem že napisal za dnevnik Il Piccolo, podobno situaciji, ko med eno in drugo oddajo za otroke (v t.i. "fascia protetta") predvajajo reklamo za večerni spored za odrasle in se na ekranu prikažejo golota, spolno namigovanje, "Posso andare a letto con tua moglie" ali grozljivi prizori.
Vabim Vas k razmišljanju in upam, da razumete, da ni moj namen posegati ne v svobodo izražanja ne novinarstva, menim pa, da obstaja za vsako stvar določen način; "est modus in rebus" kot so pravili stari Rimljani.
Najlepša hvala za pozornost in lep dan želim.
Igor P. Merkù