Igor P. Merkù; prevod iz Nemščine: Mirella Urdih
Intervju s predsednikom lužiškosrbske ljudske stranke SLS (Serbska Ludowa Strona)
Hannes-om Kell-om ter strankinim tajnikom, Henry-em Matusch-em
Manjšine v Evropi
Mlada politična stranka manjšine Lužiških srbov
Serbska Ludowa Strona za ohranitev jezika in kulture manjšine, ter za razvoj teritorijaUvod
Ko se govori o manjšinah znotraj Nemčije, se običajno omenja Dance. V istem hipu pa se še spomnimo na nemško manjšino na Danskem. Ob južni meji dežele Brandenburg (Doljna Lužica) in severni meji dežele Saške (Zgornja Lužica) pa živijo Lužijski srbi, manjšina slovanskega izvora.
S predsednikom Hannes-om Kell-om in tajnikom Henry-jem Matusch-em edine politične stranke te manjšine, sem pripravil intervju, ki v nekaterih točkah zrcali vprašanja, s katerimi se spopada tudi slovenska manjšinska stranka v Italiji, Slovenska skupnost.
Podobno zamisel sem imel tudi za novoizvoljenega predsednika dežele Saške, dr. Stanislaw Tillich, ki je po poreklu Lužiški srb, sicer pa dr. Tillich se ni odzval mojem vabilu po intervjuju.
Intervju
Tukajšnji mediji slovenske manjšine so komaj ali nezadostno poročali o ustanovitvi SLS. Kdaj je bila stranka ustanovljena, koliko članov ima?
Matusch: SLS je ustanovilo 26. marca 2005 v Cottbusu 12 ustanovnih članov. Trenutno šteje 63 članov.
Na Vaši spletni strani http://www.sls-portal.org ste objavili zgodovinski pregled o lužiški ljudski stranki, ki je bila ustanovljena leta 1919. Je Vaš namen, navezati se na tradicijo ter nadaljevati z delovanjem Lužiških Srbov, ki ga je najprej nacionalsocializem spodrezal, nato realsocializem Nemške Demokratične Republike krnil, ali postaviti na noge nekaj povsem novega?
Matusch: Naše današnje politične in ekonomske razmere ne odgovarjajo več onim iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, zato je danes treba v posameznih primerih najte nove odgovore. Na vsak način sledimo tradiciji stranke, ustanovljene leta 1919.
Kell: Hočemo se navezati na tradicijo ter v novem duhu izkoristiti bogastvo dvokulturnosti v prid celotnega lužiškega področja in vseh njenih prebivalcev, vštevši nemške. Novost je v tem, da iniciativa izhaja iz Dolnje Lužice. V preteklosti se je tako koncepcionalna kot administrativna suverenost vseh inštitucij nahajala vedno v Budišinu (Bautznu) v Gornji Lužici.
Kako bi povzeli najpomembnejše cilje SLS?
Kell: Za nas je najbolj važno, ustaliti s stranko samostojno, direktno manjšinsko politično in parlamentarno predstavništvo v občinah, okrožjih in deželnem zboru. Istotako želimo v sklopu EFA na evropski višini promovirati naše ideje. Dosedanji politični predstavniki so vezani na ustaljene velike stranke in njihove strankarkarske obveznosti ali pripadajo izključno kulturnim društvom. K temu spada priznanje kot manjšinska in deželna stranka. Najvažnejši cilj je ustanovitev in izoblikovanje nacionalnega ljudskega zbora, ki bi imel temeljne avtonomne pravice odločanja za pokrajino. Sem spada neka davčna avtonomija, suverenost pri izobraževanju, široke subvencije kulture in gospodarstva. Predpogoj za vse to je po našem mnenju tudi administrativna reorganizacija celotnega naselitvenega področja v veliko okrožje Dolnja Lužica (Brandenburg) ter veliko okrožje Gornja Lužica (Saška). Iz gospodarsko-političnega vidika stoji na prvem mestu izstop iz termoenergije na premog in čimprejšnja naselitev proizvajalnih obrti, logistike in storitev, ki so v sozvočju z regeneracijo pokrajine po opustitvi rudarstva, in ustrezajo predvsem turizmu in kmetijstvu. Mi vidimo v tej pokrajini križišče evropskega gospodarskega prometa (vzhod-zahod). Vsi ti cilji služijo ohranjanju temeljev za manjšino in kulturo ter s tem povezanih regionalnih posebnosti.
Lahko rečemo, da je pred ustanovitvijo SLS krovna organizacija Domowina bila edina in vsestranska zastopnica interesov Lužiških Srbov v Nemčiji? Je bilo morda to po mnenju ustanovnih članov SLS premalo?
Kell: Je že res, da je bila Domowina kot kulturno društvo do tedaj edina zastopnica interesov. Mi smatramo to kot rezultat namenskega zreduciranja prejšnje in današnje lužiškosrbske politike na kulturo in folkloro. Za narod je problematično sprejeti neposredno nadaljevanje »zastopstva interesov« v istem gremiju kot v časih NDR ter direktna odvisnost možnosti dela od finančne podpore nemške države ter saške in brandenburške dežele. Mi smo še naprej mnenja, da je potrebno neposredno politično zastopstvo v obliki politične organizacije, zato da na politični ravni utira pot za kulturno udejstvovanje. Neobhodno potreben predpogoj za to bi bilo koordinirano sodelovanje v zastopstvu interesov. Da je to, kar smo doslej dosegli, razvidno premalo, izhaja iz rezultatov: v Dolnji Lužici in velikem delu Gornje Lužice grozi jeziku manjšine izumrtje, v sektorju izobrazbe imamo le obrobne zasnove posredovanja kulture in jezika, pomen in zavest prednosti dvojezičnih dežel sta na splošno zakrnela in, če izvzamemo table krajev in druge napise, sta skoraj brezpomembna. Poleg tega skoraj ni koordiniranega nastopanja regionalne in nadregionalne politike, ki bi se dosledno zavzemali za ohranitev jezika in manjšine.
Matusch: Pred ustanovitvijo SLS je Domowina v resnici bila edina zastopnica interesov. Spoprijeti pa se moramo z dejstvom, da si Domowina lasti izključno zastopstvo Lužiških Srbov in ga na vse načine brani; ima pa istočasno prednost, da njena celotna organizacijska struktura prejema od države preko Sklada za lužiškosrbski narod primerno financiranje, medtem ko SLS ne prejema nikakršne podpore.
Gospod Kell, s svojimi 38imi leti ste kar mlad predsednik stranke. Generalni tajnik, gospod Henry Matusch tudi ni še 40 – torej mlada ekipa. Veje v Lužici nov, svež veter, so »mladi« vzeli krmilo v lastne roke? Doživlja morda mlajša generacija nov razcvet zavesti pripadnosti?
Matusch: Trenutno raste sicer nova generacija, ki pa ni več številčno tako močna kot prejšnja. A za socialno-ekonomsko preživetje se moramo Lužiški Srbi aranžirati z nemško hegemonijo kljub naši zavesti pripadnosti.
Kell: To je naše upanje. Vemo, da tudi starejša generacija polaga veliko upanja v naše udejstvovanje, ker doživljamo široko podporo iz njenih vrst. Bodočnost bo odvisna od tega, ali nam bo uspelo, prepričati sedanjo in tudi prihodnjo generacijo staršev o prednosti dvojezičnosti za njihove otroke in jo navdušiti za nadaljno zavzetost tudi na političnem področju ter da bi tudi še živeči naravni govorci jezika starejše generacije imeli pogum, vložiti več lastne odgovornosti v to bodočnost. Poleg tega nam mora uspeti, da prepričamo nemško prebivalstvo naše dežele o prednosti dvokulturnosti in dvojezičnosti, oziroma oboje proglašati in narediti uporabno.
Kako ocenjujete Vaš volilni potencial, ko v Brandenburgu živi približno 20.000 Lužiških Srbov, na Saškem kakih 40.000?
Matusch: Do danes nismo še imeli samostojne politične formacije Lužiških Srbov, zato je zelo težko ocenjevati volilni potencial in ker se nismo še udeležili nobenih volitev, nimam niti nobenih verodostojnih številk na razpolago. Prihodnje leto imamo na Saškem deželnozborske volitve, katerih se nameravamo udeležiti. Ni še gotovo, ali nam bo to uspelo.
Kell: Rad bi popravil te številke. Nanašajo se namreč na ocenjeno število govorcev materinščine okoli leta 1960. Osebno domnevam, da se to število v politiki rado uporablja nekritično, zato da bi namenoma obveljala maloštevilčnost manjšine. Sam menim, da sta v celotni Lužici dve tretjini prebivalstva vendskega izvora. (Na Irskem bi tudi nikomur ne prišlo na misel, da bi govoril o Angležih ali da bi imel Irce za manjšino, samo zato, ker prebivalci sedaj večinsko govorijo angleško namesto irsko!) Zato menimo, da predstavljajo vsi Lužiški Srbi naš volilni potencial, saj so naši cilji vsem v prid, ko pa predstavljamo politično alternativo za vse!
Menite, da je obojestranska izmenjava informacij med manjšinami, oziroma njihovimi organi, koristna in važna, tudi če delujejo v velikih geografskih razdaljah?
Matusch: Absolutno! Obojestranska izmenjava informacij in izkušenj med manjšinami in njihovimi organizacijami v Evropi je po našem mnenju zelo važna in koristna. Trenutno smo že v stikih z SSW (Südschleswiger Wählerverband, http://www.ssw-landesverband.de), t.j. Zvezo volilcev Južnega Schleswiga in hočemo jih še poglobiti. Želimo še bolj razširiti izmenjavo informacij in izkušenj, zaradi česar smo že zaprosili za članstvo v EFA, European Free Alliance, t.j. Združenju evropskih manjšinskih in deželnih političnih strank v Evropi.
Pri tako zvanih ustaljenih strankah se gotovo udejstvujejo tudi Lužiški Srbi, morda tudi kot deželni poslanci ali pri kakem glasilu javne administracije. Kakšno je sodelovanje z njimi, imate redne stike? Kako sodite o njihovi vlogi in pomembnosti, ki jo lahko imajo v sklopu njihovih strank? So Lužiški Srbi uradno organizirani in priznani kot »komponenta« celotne stranke?
Kell: Ne vidim skoraj nobene možnosti delovanja vendskih predstavnikov v ustaljenih strankah. Še najbolje uspe na deželni ravni stranki Die Linke (Levica), proglasiti manjšinske teme, kar pa ima pozitiven odziv le pri manjšem delu prebivalstva. Pri ostalih strankah, imam vtis, se morajo ti predstavniki stalno upravičevati in o ustaljenosti v duhu lužiškosrbske manjšine ni kaj opaziti. Vendar se trudimo, da gojimo stike z ustaljenimi strankami, ker se zdi, da bi nekakšno lobijsko delo bilo možno.
V Vašem govoru na II. Kongresu stranke SLS ste Vi, gospod Kell, govoril o »ozkem oklepu strankarske zvestobe«, v katerem se znajdejo poslanci v ustaljenih strankah, če si prizadevajo za lužiškosrbske sodržavljane. In še: »Napačno je, tekati za nemškimi politiki v upanju na izboljšanje lastne situacije.« Kljub temu je vendar nujno potrebno sodelovati z drugimi izvoljenimi narodnimi predstavniki, v zastopanju interesov lužiškosrbskega prebivalstva. Je po Vašem mnenju potencial politikov, ki delujejo v sklopu ustaljenih strank, naj si bodo Lužiški Srbi ali Nemci, zares tako neznatna?
Kell: Zavest in dejanska zmožnost uveljavljanja »ustaljenih« politikov pri zastopanju interesov lužiškosrbske manjšine sta, z ozirom na rezultate, nezadovoljiva. Seveda je še vedno preveč neizrabljenga potenciala in pri temi samoodgovornosti deželnega prebivalstva so še vedno neizrabljene možnosti. S tem mislim predvsem na aktivno izterjavo obstoječih pravic in okvirnih pogojev!
Matusch: Dodal bi, da je sodelovanje z drugimi izvoljenimi narodnimi predstavniki res neobhodno potrebno pri zastopanju interesov lužiškosrbskega prebivalstva. A če hočejo Lužiški Srbi v ustaljenih strankah obstati, se morajo podvreči vsakokratnemu prevladajočemu mainstreamu, toku nemškega kova, v posameznih strankah. To je med drugim razvidno pri jezikovni politiki. Uradni in sodni jezik je izključno nemški tudi na naselitvenem področju Lužiških Srbov. Priseljenci, ki hočejo ostati za stalno, morajo obvladati nemščino. O lužiškosrbščini ni v tej zvezi še nikoli bilo govora. Naštevanje bi lahko poljubno nadaljevali.
Junija 2008 je bil izvoljen za ministrskega predsednika proste države Saške Lužiškosrb, dr. Stanislaw Tillich. Je prišlo že pred njegovo izvolitvijo do stikov oziroma sodelovanja? Kaj si pričakuje SLS od novega ministrskega predsednika, kar se lužiškosrbskih potreb tiče?
Matusch: Saški volilni zakon predvideva 5% volilni prag in predložitev podpirnih podpisov. Potrebno je garantirati, da ta prag ne velja za narodnostno manjšino Lužiških Srbov – to je naša prošnja. Lužiških Srbov je za manj kot 1% saškega prebivalstva, zato bi bila to 95% omejevalna klavzula, kar bi pomenilo dejansko prepoved samostojne lužiškosrbske stranke. Pristojno saško notranje ministrstvo je sporočilo stranki SLS, da se hoče ohraniti obstajajoči deželni volilni zakon, čeprav je sovražen do manjšin.
Kell: Zaradi te konstelacije bojo odločitve raje težje kot lažje, saj si lahko predstavljam, da nemški opozicijski politiki kritično preverjajo, kar bi bilo mogoče tolmačiti kot favoriziranje določene skupine prebivalstva. Poleg tega opazujem v CDU izven saške deželne politike malo zavzemanja za lužiškosrbske teme. Gospod Tillich ima torej verjetno »manjše« možnosti delovanja v zvezi s temi problemi. V kratkem bodo na dnevnem redu tudi odločitve o izobraževalni politiki, kjer se bo izkazalo, kaj je konkretno možno.
V govoru strankinega predsednika na II. Kongresu SLS je bil večkrat omenjen »Projekt novca v prid Witaja«. Kaj je »Witaj«, v čem obstaja projekt novca in kakšen je njegov namen?
Matusch: Asimilacija je v vzhodni Gornji Lužici in v Dolnji Lužici že tako napredovala, da se lužiškosrbski jezik v vsakdanjosti skoraj več ne govori. Projekt »Witaj« bi ga moral spet obuditi. Predšolski otrok in kasneje v šoli se nauči drugega ali celo tretjega jezika, v našem primeru bi to bil lužiškosrbski. Bretonci so izdelali nekaj podobnega, kar se uporablja v projektu DIWAN. Projekt z novcem je nameraval biti simbolični poskus, da bi vzpostavili vez med SLS in Domowino in s tem izničiti bojazen, da SLS postavlja pod vprašaj zastopstvo lužiškosrbskih interesov s strani Domowine.
Kell: »Witaj« pomeni dobrodošel. Ideja je bila, da bi ob naši ustanovitvi skupaj z Domowino dali kovati poseben novec, ki bi ga prodajali po zvišani ceni v dobrodelne namene. V kratkem času smo tako nabrali nekaj 10.000,- € za »Witaj«. Manjkajoča volja sooblikovanja s strani funkcionarjev Domowine pa je kriva za hitro izumrtje projekta. »Witaj« je projekt za razvoj zgodnje otroške dvojezičnosti s pomočjo metode imerzije (http://www.witaj.de). V otroškem vrtcu otroke »ogrne« lužiščina, ki se je igraje naučijo. Po mojem mnenju je to najbolj obetajoči projekt, s katerim bi dolgoročneje ohranili dvojezičnost, če nam uspe, ta projekt še razširiti in zagotoviti skozi vse nadaljnje šolanje po otroškem vrtcu. Za to so seveda nujno potrebna denarna sredstva.
Aktualno vprašanje: Podobno kot je leta 2004 »Beli ligi« bil odklonjen status manjšinske stranke, se mora leta 2008 stranka SLS soočiti z nepriznanjem statusa kot stranka v Brandenburgu. Odkod zavrnitev in kako boste reagirali?
Kell: Zavrnitev lahko samo tako interpretiramo, da ustaljene stranke v Brandenburgu iznajdejo vse mogoče razloge, da bi nam odklonili odobritev, ker imamo možnost dobrih rezultatov. Utemeljitev se tokrat glasi: Premalo članov (čeprav so leta 2005 pripustili na državne parlamentarne volitve stranke s 35imi člani!) in premalo javnega političnega dela, torej baje »nerazpoznavne resne možnosti sodelovanja pri javnem oblikovanju politične volje«. Kar se javnega udejstvovanja tiče, lahko vsakdo, ki ima priključek Internet, pri google ali podobnih, vstavi Hannes Kell ali SLS- Wendische Volkspartei, in si bo lahko sam ustvaril izčrpno sliko... Informacijsko srečanje s predstavniki tiska je doživelo odličen odmev na deželnem nivoju, bili smo prisotni z izčrpnimi prikazi naših ciljev in mnenj v vseh regionalnih časopisih. Dober začetek za novo časnikarsko delo, s katerim nameravamo osvestiti in navdušiti nemško prebivalstvo za bogastvo in možnosti, ki jih nudi dvojezična dežela.
Gospod Kell, gospod Matusch, prisrčna Vama hvala za intervju. In srečno za naprej!
Igor P. Merkù - prevod iz Nemščine: Mirella Urdih
05.09.2008