Raven izvajanja zaščite
V prejšnjih dneh se je sestala Komisija za Šolstvo in Kulturo pri Slovenski skupnosti v Trstu, da bi preverila raven izvajanja zaščite, predvsem na področju jezikovnih pravic v okviru šolstva in kulturnih ustanov.
Komisija je ugotovila, da Dežela Furlanija-Julijska krajina pripravlja in sprejema pole, obrazce in dopise tudi v slovenščini ali vsaj v dvojezični obliki. To pomeni, da društva in ostale slovenske ustanove lahko z njo poslujejo v slovenskem jeziku ali dvojezično. Za tržaško pokrajino se obeta podobno sodelovanje v bližnji bodočnosti, kajti nov statut, ki je bil pred kratkim odobren, predvideva tudi poslovanje v slovenskem jeziku. To bo predvsem za šolstvo velika pridobitev, v pričakovanju, da bo Pokrajina primerno ojačila in usposobila kader ter uredila ustrezne strukture za povezovanje med upravo in slovenskimi ustanovami, v prvi vrsti s slovenskimi šolami.
Komisija se je zato dotaknila tudi nekaterih perečih vprašanj na področju šolstva.
Ocenila je, da nedorečenosti t.i. "Gelminijeve solske reforme" predstavljajo izziv za našo šolsko mrežo in predvsem za liceje, kjer dopuščajo še dodatne možnosti za nove ali preurejene smeri, zlasti na področju glasbe in umetnosti.
Komisija je obsodila neurejenost oziroma neobstoj doklade za dvojezično poslovanje v kolektivni delovni pogodbi za učno in neučno šolsko osebje.
Pri reševanju tega vprašanja ima gotovo važno vlogo sindikalno zastopstvo slovenskih šolnikov in upravno-tehničnega osebja v naših šolah. Komisija je prepričana, da je sindikalno gibanje koristno in potrebno, zato je mnenja, da bi bilo treba oživiti in razširiti delovanje Sindikata slovenske šole, predvsem v Trstu, pri čemur bi gotovo pomagalo sklicanje občnega zbora.
Komisija je tudi ugotovila, da je nujno potreben nov natečaj za ravnateljska in tajniška mesta na slovenskih šolah. Ravnatelji in tajniki s svojim neprecenljivim delom pripomorejo, da šola nemoteno in sproščeno deluje, kar je potrebno za učinkovito didaktično poslanstvo šolnikov. Nevzdržno je zato, da na posameznem ravnatelju sloni breme upravljanja dveh ali več sol, kar je tudi škodljivo za obstoj in razvoj slovenskega šolstva v Italiji.
Izražena je bila tudi potreba po ponovni uvedbi šolskega nadzornika v obliki povezovalnega in svetovalnega organa. Komisija pričakuje zato, da bodo vsi odgovorni bili ob strani kandidatom, tudi s strokovno pomočjo, da se na natečaj ustrezno pripravijo in tako zagotovijo uspešno udeležbo.
Komisija je podčrtala, da v teh pogojih bi moralo biti možno nameščati poverjene ravnatelje, ki bi lahko do razpisa natečaja razbremenili ravnatelje in se tudi preko delovne izkušnje pripravili na bodočo vlogo.
Komisija za Šolstvo in Kulturo
Igor P. Merkù
predsednik