O sklepu Deželne šolske komisije: tajnik P. Močnik

Tajnik SSk Peter Močnik je sestavil širše tiskovno sporočilo o nedavnem sklepu Deželne šolske komisije. Objavim ga v celoti.


Slovenska skupnost ugotavlja, da je prišlo pri sklepu o vertikalizacij šol do pomanjkanja medsebojnega informiranja in sodelovanja med šolsko upravo, krovnima organizacijama in političnimi strankami znotraj manjšine.

  

Slovenska stranka si je vedno prevzela svoje politične odgovornosti in je vedno posegla za reševanje potreb naše skupnosti, v kolikor je razpolagala s primernimi in predvsem pravočasnimi informacijami s strani tistih, ki z njimi razpolagajo. Je že res, da se mora politika zanimati za vse probleme, a je tudi res, da ne more načeti njihovega reševanja brez sodelovanja stroke, ker nihče ni vseveden.

Pri obravnavanju raznih težav, ki so se s časom nakopičile na šolskem področju, je bil še kako potreben hiter, pravočasen in širok posvet med vsemi prizadetimi komponentami, kar se pa očitno ni zgodilo. Zato bo Slovenska skupnost v kratkem dala pobudo za tak sestanek, ker so mnenja teh komponent zelo deljena, kar ni v pomoč pri reševanju težav.

SSk pa potrjuje, da je bila izbira Deželne šolske komisije, kjer je prišlo do delitve mnenj tako v Trstu kot v Gorici, zgrešena in to iz več razlogov.

Prvič, ker ni res, da je Pokrajina to potrebovala za njen sklep, kot je jasno povedala odbornica Pino na sestanku večine, ki upravlja tržaško pokrajino. K temu gre dodati, da ni znano s čigavim pooblastilom in po katerih sestankih se je funkcionar Občine Trst odločil za tak predlog.

Drugič, ker se je politika, morda pozno, a vendarle oglasila pred odločitvijo komisije, z zahtevo po nadaljnji poglobitvi, ki je bila torej tehnično možna, a se tega mnenja ni upoštevalo.

Tretjič, ker se je komisija odločila za krčenje mest tako ravnateljev kot tudi pomožnega osebja, kar lahko zgleda samo upravni problem, v resnici pa je poseganje v avtonomijo slovenskih šol, ki so mednarodno zaščitene.

Zato trditev, da bo lahko osebje dobilo mesto na italijanskih šolah dokazuje le, da bo slovenska šola obubožana.

Če so pa ravnateljska mesta prazna, je to ali odvisno od države, ki jih ni razpisala in je torej kršila pravice manjšine, za kar pričakujemo ustrezen odgovor vseh strank, ali pa ni bilo storjeno vse, da bi navdušili in pripravili primerne kadre, kar kliče na odgovornost tudi krovne organizacije. Ne more pa biti izgovor, da se tem mestom odpovemo.

Glede mnenja članov komisije pa še to: so res izvoljeni predstavniki določenih šolskih komponent, toda je njihova dolžnost, da se s temi komponentami pred tako važnim odločanjem posvetujejo in če so to storili, da potem spoštujejo mnenje večine zastopanih. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da tako ni bilo pri vseh članih, kar meče dodatno senco na sklep komisije.

Od političnih strank in krovnih organizacij je odvisno, da bomo dosegli potrebno pozornost pri državnih oblasteh in v zakonih. Že izrečeni stališči DS in SKGZ, po mnenju katerih je nujno potrebno seči po spremembah, za katere pa ni bil še predlagan noben načrt, ne kaže na pozitiven razplet pri reševanju sedanjih težav in delovnih mest.

Ukrepi, kot omenjena vertikalizacija šol so zato le epizodični posegi izven vsakega načrta, ki bi ga manjšina vnaprej sprejela, ki rešujejo morda težave določenih komponent, ni pa jasno, kam peljejo manjšinsko šolstvo.

Glede napovedanega rezanja, ki ga italijanska država predlaga tudi za naše šole pa je gotovo, da ga ne bo SSk pasivno sprejemala in se bo zato obrnila do vseh krogov in oblasti, da se to prepreči in uskladi. Kar ni se znak "nenaprednosti" ali "nereformizma".

Peter Močnik