Stališče, objavljeno kot tiskovno sporočilo, deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča, osvojim in podpišem v celoti. Hvala za tako premišljeno in odločno držo!

Ko odpove želja po poglabljanju, dogovarjanju in iskanju soglasja...

Deželna šolska komisija je kljub nepopolni zasedbi in ne glede na velike pomisleke številnih članov naposled sprejela sklep, ki prižiga zeleno luč racionalizaciji šol pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu. Zanimivo je tudi, da je bil ukrep, ki zadeva šole na Tržaškem, sprejet z odločilnim glasom članov, ki so z Goriškega. Nista bili upoštevani niti javno utemeljeni vabili k dodatnemu poglabljanju sklepa, ki sta ju iznesla predstavnika političnih strank Slovenske skupnosti in Komunistične prenove - se pravi strank, ki sta z lepim svežnjem glasov in torej dokazljivega konsenza izvolili edina dva deželna svetnika FJK. Naj bo jasno: ne gre za apriorno odklanjanje zamisli o uvajanju večstopenjskih šol, temveč za zahtevo po dodatni proučitvi posameznih primerov, saj je vsaka izbira v danih razmerah dejansko nepovratna.

Dogaja se torej, da se Slovenci ponovno odpovedujemo nečemu, ne da bi v zameno ničesar zahtevali. Odpovedujemo se samostojnim ravnateljskim mestom in pravici do pomožnega osebja kljub temu, da deželna in rimska vlada okvirno priznavata slovenskemu šolstvu pravico do odstopanja od uničujočih zakonskih parametrov dvojice Gelmini-Tremonti. Nonšalantno se, nenazadnje, odpovedujemo zaposlovalnim možnostim za naše intelektualne kadre v času, ko tudi v naši deželi na tisoče podjetij napoveduje prekinitev z dejavnostjo. Kaj o tem mislijo vsi mladi, ki so v šolah zaposleni z začasnimi pogodbami? Konec koncev je tudi deželna šolska komisija tik pred novim letom posredovala soglasno stališče o potrebi po uvedbi ločene kadrovske zasedbe za slovenske šole...

Slovenska šola je v vseh teh desetletjih že plačala previsok davek. Rezali, krčili, krpali in preoblikovali smo povsod, kjer se je dalo. Na Tržaškem so obenem izginile številne šole, ki so bile mednarodno pravno zaščitene. Zato gre poziv tudi Sloveniji, ki je naslednica mednarodnih pogodb, naj preostalo šolsko mrežo tudi v odnosu do italijanske države zaščiti pred dodatnim brezobzirnim klestenjem.

Včasih nam po življenju streže neugodno razpoložena vlada. Veliko pa lahko naredimo tudi sami. Zadnje čase ponovno vneto debatiramo o zaključkih programske konference Skgz-Sso. Med temi je bila tudi ustanovitev Šolskega foruma, ki mu ni prav nihče oporekal. Ta je bil zato, de facto, ustanovljen. Ni pa znano, ali je bil Šolski forum soudeležen pri odločitvi, ki zadeva pomembni šoli v tržaškem mestu. In še: je bil v to odločitev soudeležen Slori, ki je šolskemu vprašanju posvetil zajetne študije?

Na zadnji seji deželne šolske komisije je vsiljevanje neke odločitve nadomestilo željo po skupnem iskanju najboljše rešitve za šolo, ki ji vsi priznavamo ključni pomen za bodočnost naše skupnosti. Sprejeta izbira nikakor ne jamči izboljšanja kvalitete ponudbe učencem in dijakom ter njihovim družinam - kvečjemu in zaenkrat uvaja le organizacijsko in birokratsko poenostavitev delovanja, čeprav ne vemo še, za kakšno končno ceno. Izbrana pot je pa pogubna, saj kaže na nevaren precedens in na trend, ki se lahko uveljavlja na vsa ostala področja. Ne verjameva, da se odprta vprašanja našega šolstva lahko rešujejo z delnimi in fragmentarnimi posegi. Čas je, da bi se v to zamislili in skušali najti neko skupno pot, ki nas edina lahko pelje v bodočnost.