Odbornik Rovis je moral priznati, da je bilo ravnanje tajnika rajonskega sveta nepravilno, v kolikor ni sprejel in protokoliral steovalsko vprašanje napisano tako v italijanskem jeziku kot v slovenskem. Po odbornikovih besedah vprašanje ne obstaja izrecno v tem primeru, ker predloženi dokument vsebuje italijansko besedilo, sicer poleg italijanskega še besedilo v drugem jeziku, in za dokumente napisane v italijanskem jeziku seveda ne obstaja nikakršen dvom o vsebini in ga Občina sprejme in obravnava kot dokument v italijanščini.

Svetovalec Decarli je podčrtal, da govorimo o političnem problemu, ki gre čez tehnično vprašanje, sicer ostro ožigosal ravnanje tajnika rajonskega sveta in rekel, da je nesprejemljivo, da Občina se da v odvisnost politične izbire uradnika, kar pade tudi v politično odgovornost predsednika rajonskega sveta Alberta Polacca, ki je predstavnik Občine.

Odbornik Rovis je, na vstrajno vprašanje predsednika vzhodnokraškega sosveta Bruno Rupel, pojasnil, da po njegovem mnenju morajo biti sprejeti tudi dokumenti napisani izključno v slovenskem jeziku, le-ti bojo sicer prevedeni v občinskem prevajalskem uradu, nakar bojo šele na podlagi prevoda nadalje obravnani.

Sam predsednik Barbo, kot tudi svetovalci leve sredine so se obregnili ob izjavi odbornika, da je dokument ki vsebuje poleg drugih jezikih tudi italijanski jezik sprejet kot dokument v italijanščini in drugi dodatki ne zanimajo v poteku obravnave in so postavili vprašanje, kako Občina ravna z dokumenti v sami slovenščini. Da bo to preveril je bil svetovalec Ukmar zelo jasen, ker je opozoril na to, da bo prihodnjo resolucijo predstavil v sami slovenščini.

Tu ostaja še precej nejasnosti, kajti v kraških rajonskih svetih se protokolira tudi dokumente v slovenščini, kot je poudarjal Rupel, in pozval odbornika Rovisa, naj se izrazi z večjo jasnostjo in pisno obvesti vse rajonske svete. Tudi komisar svetovalec Porro je pozval odbornika do večje jasnosti, predsednik Barbo pričakuje pisno stališče, ki razjasni in neizpodbitno zakoliči navodila.

Medtem ke so predstvaniki FI očitali levi sredini, da izkorišča primer tehnične narave v politične namene, katerim je sicer priznala legitimnost, je svetovalec Decarli večkrat podčrtal, da ne gre za politično demagogijo ampak za delo v bran pravicam in zavrnil očitke svetovalca Vittoreja, da se leva sredina noče jasno izreči ali hoče popolno dvojezičnost.

Podpisani jemljem torej izjave odbornika Rovisa na znanje in bom preveril v prihodnje, kako se bojo stvari razvile. Podpisani in tržaško tajništvo Slovenske skupnosti smo prepričani, da je pozitivni razplet razčiščenja seveda odličen uspeh in priznava predstavnikom desne sredine v komisiji določeno odprtost pri političnem soočanju, čeprav seveda v določenem trenutku se vrnejo isti argumenti čeprav v novi obliki. To pa je tudi videti šele kot začetek, ker bo naslednji izziv ta, preveriti kako se bo situacija razvila z dokumenti napisani izključno v slovenskem jeziku in to v rajonskem svetu v središču mesta.

Naslednji dan sem dodal

V današnjem obširnem članku o prizadevanju Slovenske skupnosti in podpisanega, ob podpori občinskih slovenskih svetovalcev Furlanič, Ukmar in Švab, ter predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Rupla, za uveljavitev slovenskega jezika v krajevnih javnih upravah, je prišlo do napake: Podpisani sem rajonski svetovalec v četrtem rajonskem svetu, ki zavzema Staro mesto-Stara mitnica in Sv. Vid-Novo mesto, in torej vključi samo jedro tržaške občine z Velikim trgom vred, kar izidu seje Komisije daje dodatno težo.

Kolega Edvard Peter Krapež pa deluje z veliko vnemo v šestem rajonskem svetu, Sv.Ivan, Kjadin, Rocol in je tudi tam že naletel na težave, zadnjič ko se je desna sredina, ki je v tistem rajonskem v večini, obregnila ob nazivih krajev v dvojni obliki, n.pr. Longera-Lonjer.

Kar se Komisije za prozornost tiče jemljem torej izjave odbornika Rovisa na znanje in bom preveril v prihodnje, kako se bojo stvari razvile, pričakujem pa, da odbornik in občinska uprava v najkrajšem času izdajo pisna navodila za rajonske svete kar se tega tiče.

Naj še dodam, da smo v Komisiji, poleg v članku omenjene dvojezične publikacije trbižke občine, katero vodi župan iz vrst AN, opozorili še na drugo: sama Občina Trst je izdala leta 2001 njen statut v dvojezični obliki, kar je bilo n.pr. Komisarju svetovalcu Porru neznano.

Podpisani in tržaško tajništvo Slovenske skupnosti smo prepričani, da je pozitivni razplet razčiščenja seveda odličen uspeh in čeprav se trudijo predstavniki desne sredine v komisiji pokazati nekoliko odprtosti pri političnem soočanju, se seveda v določenem trenutku vrnejo isti argumenti čeprav v novi obliki. Ta uspeh je sicer videti šele kot začetek, ker bo naslednji izziv ta, preveriti kako se bo situacija razvila z dokumenti napisanim izključno v slovenskem jeziku in to v rajonskem svetu v središču mesta.