Od kar sem bil izvoljen v rajonski svet v središču mesta, se borim za spoštovanje do slovenskega jezika v rajonskem svetu. V ta namen sem predložil že tretjo resolucijo, ki sem jo napisal kot običajno v italijanščini in v slovenščini, tako da stojita besedila drug ob drugem.

Medtem ko so prejšnje dve resolucije žele nekaj opomb in kritik kar se prisotnosti slovenskega jezika tiče, je šlo v današnji seji vse kot po maslu. Diskutirali smo o resoluciji izključno vsebinsko in nihče se ni obregnil ob prisotnosti slovenske besede na resoluciji.

Resolucija je pozivala občinsko upravo naj preučuje, če se da v tržaški sežigalnici ugraditi strojno opremo za t.i. soproizvodnjo, torej poleg proizvodnje električne energije izkoristiti tudi nastalo toploto v industrijske namene ali za segrevanje stanovanjskih objektov na daljavo. Menim, da je ta poziv izrednega pomena za Trst iz dveh vidikov: Ker bi lahko trenutne težave s tržaško sežiglanico, ki še vedno ne obratuje redno, izkoristili v izboljšanje in ker so denarna sredstva, ki jih EU nameni prilagajanje sežigalnic za soproizvodnjo nepovratni, torej ne bi bila v breme ne tržaški občini kot tudi ne državi.

Resolucija žal ni bila pozitivno izglasovana ker desnosredinska večina ni sprejela vsebino, ki po njihovem mnenju preseže pristojnosti rajonskega sveta, medtem ko me je leva sredina v celoti podprla. Ožigosal sem njihovo zadržanje, ker je rajonski svet svoboden, da občinski upravi posreduje predloge na katerokoli temo, in razložil pomembnost posega v korist boljšega izkoriščanja energetskih virov.

Vsekakor menim, da je bil danes najpomembnejši utrinek iz rajonskega sveta ta, da se nihče ni obregnil ob slovenski besedi. In to je gotovo dober uspeh.