Seja rajonskega sveta dne 31. julija 2007

Seja se prične s poročili predsednika Polacca o raznih svetovalskih vprašanjih, med katerimi je delno odgovoril tudi na moje svetovalsko vprašanje, koliko denarja je Občina Trst potrosila od 31.12.2005 do 14.07.2007 za ognjemete. Delni odgovor je v tem, da je odbornik Bandelli obrazložil, da se ognjemete, za katere je on pristojen, torej samo za Silvestrovo, ne da točno oceniti, ker spadajo v paket, ki vključuje tudi najem odra, osvetljavo in razne usluge ob praznovanju. Predsednik pa je vprašanje posredoval tudi odborniku za turizem Bucciju.

Resolucija svetnice Avanzinijeve (Marjetica), ki je pozvala občinsko upravo, naj se zavzame za to, da na avtobusni postaji prog 8, 9 in A v bližini naslova ulica Ottaviano Augusto 2 in riva Grumula 6 postavijo čim prej klopi (soglasno sprejeta). V svoji resolucij svetnik Davanzo (Cittadini) poziva občinsko upravo, naj uredi brezžično javno dostopno omrežje (mreža wireless) za računalniški dostop na internet n.pr. na trgu Hortis ali drugje. Ta resolucija je bila zavrnjena (6 ne, 5 ja, 2 vzdržana) predvsem zaradi stroškov, češ da občinske blagajne so prazne, pa tudi v vidiku očitka, izraženega s strani svetnika Tranija (FI), da to niso potrebe občanov, ampak muha posameznikov.

Nato je bila na vrsti resolucija podpisanega o ločenem zbiranju odpadkov. Po uvodu, v katerem je bila izpostavljena nujnost hitrega ukrepanja, da se čim prej in čim učinkoviteje širi ločeno zbiranje odpadkov, kot to zahtejo Dekret Ronchi, deželne smernice o mestnih odpadkih iz leta 2001 in Pokrajinskega programa za uresničevanje, v katerih se poziva, naj se "optimizira sisteme ločenega zbiranja odpadkov", sem dodal še tehnično-pravno razlago, zakaj se v svojih resolucijah poslužujem tudi slovenščine. Raba slovenščine izhaja iz Pravilnika za rajonske svete iz leta 1969, kjer v petem členu piše, da je raba slovenščine dovoljena občanom slovenskega jezika. Ta člen je pa po Osimskem sporazumu iz leta 1975 še vedno veljaven, kar potrjuje tudi Zaščitni zakon 38/2001 v prvem odstavku 28. člena. Dvojezične pa so zaradi sodelovanja s kolegom svetnika Franzila.

V razpravi, ki je sledila poročilom podpisanega, je najprej prevzel besedo predsednik Polacco (AN), ki je ožigosal poseg kot neumesten in brezvezen. Ponovno je obrazložil, da je resolucija veljavna takrat, ko je v italijanskem jeziku napisana in razvidno, komu je namenjena (Rajonskem svetu namreč) in da je vsak pripis v drugačnem kot italijanskem jeziku ničen, kot je direktor za decentralizacijo inž. Bandelli zatrdil v nedavnem odgovoru na svetovalsko vprašanje.

Skliceval se je še na zaščitni zakon 38/2001, po katerem bo začrtano območje in način, kako se bo občan lahko v slovenskem jeziku obrnil na javne uprave in nadaljeval, da se mu zdi, da je za center mesta edinole t.i. okence pristojno za posege v slovenskem jeziku. Pozval je podpisanega, naj naredi politično dejanje in naj zahteva dvojezičnost preko resolucije in se tako odpre politični diskusiji, ki očitno gre mimo zakona 38/2001. Zaključil je, da je sicer mislil predlagati amandmaje, a tega ne bo storil in enostavno glasil proti, ker je bila resolucija izkoriščena v političnem ključu.

Podobni so bili drugi posegi: svetnik Pascazio (FI) je pozval, naj se preko resolucij zahteva dvojezičnost, namesto da se predstavlja dvojezične resolucije; svetnik Felician (FI) je podčrtal, da se njegova stranka ni nikdar izrazila diskriminatorno ne proti Slovencem ne proti Slovenski skupnosti, da je razočaran nad političnim napadom, ki je del preteklosti, in da je ta način diskusije napačen. Svetnik Pesavento (AN) se je čutil napadenega in pristavil, da živimo v demokraciji. Svetnik Giacchin (FI) pa je dodal, da bi morale biti resolucije vsekakor napisane samo v italijanščini in da so dvojezične resolucije sprejeli iz same vljudnosti.

Svetnik Zecchini (Marjetica) je nastopil v bran podani razlagi o zakoniti rabe slovenščine rekoč, da je bil svetnik Merkù napaden zaradi dvojezičnih resolucij v preteklosti in da je hotel danes, preden bi bil še naprej deležen polemičnih pripomb, podati razlago enkrat za vselej. Podobno se je izrazil tudi svetnik Franzil (Marjetica).

Podpisani sem zaključil v repliki, da razlaga je bila tehnična in ne polemična, da ni bila mišljena kot frontalni napad in da sem tako odgovoril prav na vprašanje svetnika Pascazija. Spomnil sem, kot sem v posegu rekel, da sem odprt za nadalnjo diskusijo, in predlagal, da bi sklicali Komisijo rajonskega sveta o splošnih vprašanjih, kateri predseduje prav Pascazio.

Predsednik Polacco se s sestankom Komisije na to temo ni strinjal rekoč, da ni naloga rajonskega sveta razpravljati o taki temi in dal resolucijo brez diskusije o vsebini na glasovanje. Vseh sedem svetnikov desne sredine je glasovalo proti, svetnik Davanzo se je vzdržal, ostalih pet svetnikov leve sredine je glasovalo za.

Na koncu je bila na vrsti še resolucija predsednika Polacca o dejstvu, da v centru mesta narašča število ljudi, ki prosjačijo, so pa državljani vzhodnih držav, ki so nove članice EU. V diskusiji sem predlagal dva amandmaja, ki sta bila sprejeta, in sicer: kot zakon predvideva, obdržijo pravico bivanja, če ne predstavljajo nevarnosti za javni red in ne, kot je pisal predsednik, če motijo javni red, in da 7. člen zakona predvideva celo vrsto vzrokov za podaljšanje dovoljenja za bivanje (n.pr. vpis v izobraževalni tečaj, gospodarska dejavnost in drugo) in ne samo to, da so odvisni delavci. Resolucija je bila sprejeta z 11 glasovi in enim vzdržanim.

Komentar

Desna sredina očitno ne more iz svoje kože. Medtem ko si vsi polnijo usta s tem, kako spoštujejo slovenski jezik in kulturo in kako so jim Slovenci prijatelji, se v konkretnih primerih pri izvajanju naših pravic zatakne. Desnosredinski svetniki rajonskega sveta za središče mesta so sicer umirjeno in brez večje polemike zahtevali razlago, na osnovi katerih norm se lahko njihov rajonski svetnik poslužuje slovenskega jezika v dvojezični obliki resolucij, ki jih predlaga.

Podpisani jim je na seji ražlozil s pomočjo tehničnega dokumenta pravno osnovo takega početja, z dodatkom, da smo jim vedno vsi na razpolago, da skupaj najdemo način konkretnega izvajanja pravic slovenske manjšine v okviru delovanja izvoljenih predstavnikov.

To tehnično razlago, ki je bila podana brez vsakršne polemike, je desna desna sredina vzela za pretvezo za užaljenost in ogorčen nastop. Njeni svetniki so dodali, češ da so do zdaj delali dobrohotno uslugo, da so sprejeli brez večjega obotavljanja dosedanje dvojezične resolucije, in nato so glasovali proti predloženi resolucij o ločenem zbiranju odpadkov.

Predsednik Polacco je vztrajal pri tem, da je paritetni odbor določil, da se morajo v mestu vsi slovenski posegi s strani kogarkoli pretakati preko t.i. okenca, ki ga je občina ustanovila. Prezrl pa je, da določanje območja - in gotovo današnji vladi ni v čast, da še vedno ni izdala predsedniškega odloka s tem v zvezi - in ustanovitev t.i. okenca nima nič kaj opraviti z delom v rajonskem svetu, kjer veljajo določila iz Pravilnika za rajonske svete iz leta 1969, potrjenega z Osimsko pogodbo in z zaščitnim zakonom 38/2001. Na tej osnovi se lahko uporablja slovenščino pri delovanju rajonskega sveta tudi v mestnem središču.

Mislim, da sem dokazal sposobnost in voljo za politično diskusijo tudi v trenutkih napetosti, medtem ko je desna sredina v nekaterih primerih (včasih tudi nekateri člani levosredinske opozicije) zapustila sejo, a tokrat je bilo vse zaman.

Nima smisla, da hodi gospod župan v Sežano, ko svetniki njegove večine ne dovolijo uradne rabe slovenščine, tudi ko je zakonsko zajamčena, tukaj živecim Slovencem.